Na 2. seji Komisije za politiko teritorialne kohezije in proračun EU (COTER) pri Odboru regij, ki je bila 13. marca 2025 v Bruslju, je bila razprava osredotočena na ključne teme prihodnjega razvoja mest in regij, pri čemer sta bili med osrednjimi točkami vloga metropolitanskih regij in funkcionalnih mestnih območij ter načrt EU za cenovno dostopna stanovanja.
Cenovno dostopna stanovanja: prednostna naloga EU in lokalnih oblasti
V razpravi o cenovno dostopnih stanovanjih je aktivno sodeloval župan MO Maribor Aleksander Saša Arsenovič, ki je predstavil konkretne predloge in izzive, s katerimi se soočajo Maribor in druga slovenska mesta na področju stanovanjske politike. Izpostavil je tri ključne vidike, ki bi morali biti del prihodnje stanovanjske politike na ravni EU in lokalnih skupnosti:
- Sodobna stanovanjska gradnja, prilagojena potrebam novih generacij
Po njegovih besedah je treba pri novih stanovanjskih projektih zagotoviti sodobne in trajnostne gradbene rešitve, ki so skladne z obstoječimi politikami EU in nacionalnimi strategijami. Gradnja mora biti energetsko učinkovita, vključujoča in prilagojena demografskim spremembam, ki vključujejo večjo mobilnost prebivalcev ter vse večje potrebe starejših in mladih družin po cenovno dostopnih stanovanjih. - Vzpostavitev jasnega sistema subvencioniranih najemnin
Župan je opozoril, da je dostopnost stanovanj močno odvisna od dolgoročne stabilnosti trga najemnin. Predlagal je uvedbo predpisane minimalne najemnine, ki bi omogočala tako vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda kot tudi gradnjo novih stanovanj z evropskimi sredstvi. Ta ukrep bi zagotovil, da bi bila stanovanja dostopna tudi za tiste, ki zaradi ekonomskih ali socialnih okoliščin ne morejo dostopati do lastniških nepremičnin. - Finančna in zakonodajna podpora za obnovo starejšega stanovanjskega fonda
Pomemben del njegovega prispevka je bil namenjen prenovi stanovanjskih stavb, zgrajenih pred letom 1990. Po njegovem mnenju bi bilo treba zagotoviti evropska sredstva za energetsko prenovo teh stavb in omogočiti sofinanciranje vgradnje dvigal, kar bi bistveno izboljšalo dostopnost stanovanj za vse prebivalce, še posebej starejše in gibalno ovirane osebe. Poudaril je, da je to ključno za dvig kakovosti bivanja in preprečevanje socialne izključenosti.
Na koncu razprave je bil poudarjen pomen sodelovanja med lokalnimi, nacionalnimi in evropskimi institucijami pri zagotavljanju dostopnih stanovanj, saj le s skupnimi prizadevanji lahko dosežemo dolgoročne in trajnostne rešitve.
Razpravo o cenovno dostopnih stanovanjih, je vodil poročevalec Jaume Collboni Cuadrado (ES/PES), župan Barcelone, ki je izpostavil stanovanjsko krizo v Evropi in potrebo po večjih naložbah v dostopna stanovanja. Ključni izzivi, s katerimi se soočajo evropska mesta, so:
- 10,6 % Evropejcev v mestih ima prevelike stroške bivanja, več kot 1,2 milijona ljudi pa je brezdomcev.
- Po ocenah Evropske investicijske banke (EIB) primanjkuje 270 milijard EUR letnih naložb v cenovno dostopna stanovanja.
- Finančna in zakonodajna podpora energetski prenovi stanovanjskega fonda, pri čemer bi 75 % stavb, zgrajenih pred letom 1990, prejelo podporo za obnovo in vgradnjo dvigal.
- Minimalna predpisana najemnina, ki bi omogočila vzdrževanje obstoječih stanovanj in gradnjo novih z evropskimi sredstvi.
- Povečanje javnih naložb in finančnih instrumentov za dostopna stanovanja, da bi preprečili špekulacije in rast cen, ki onemogočajo dolgoročno bivanje.
Razvoj mest in metropolitanskih regij kot gonilo trajnostnih naložb
Poleg stanovanjske problematike so člani Komisije COTER obravnavali tudi vlogo metropolitanskih regij in funkcionalnih mestnih območij pri trajnostnem razvoju. Poročevalec Carmine Pacente (IT/Renew Europe) je predstavil ključne izzive in priložnosti, med katerimi so:
- Naraščajoče socialne in ekonomske razlike v urbanih območjih in potreba po ciljanih politikah za zmanjšanje neenakosti.
- Bolje usklajene investicije v urbano in podeželsko okolje, ki bi omogočile enakomeren razvoj regij.
- Trajnostne naložbe v javno infrastrukturo, mobilnost in digitalizacijo, ki so ključne za dolgoročno odpornost mest.
Razprava o večletnem finančnem okviru po letu 2027
Pomemben del seje je bil posvečen prihodnosti večletnega finančnega okvira EU (MFF) po letu 2027. Odbor regij je poudaril pomen nadaljnjega financiranja kohezijske politike in njenih ključnih instrumentov za podporo mestom in regijam. Poudarek je bil na:
- povečanju sredstev za trajnostne investicije,
- ohranitvi kohezijske politike kot ključnega orodja za zmanjševanje regionalnih razlik,
- potrebi po večji prilagodljivosti pri dodeljevanju evropskih sredstev.
Skupnost občin Slovenije bo preko svojih predstavnikov v Odboru regij še naprej aktivno sodelovala pri iskanju rešitev za trajnostni razvoj in izboljšanje kakovosti življenja v občinah.