Uredba o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin
Vlada je sprejela Uredbo o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin. Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin našteva 17 modelov vrednotenja, s katerimi se posameznim nepremičninam izračuna posplošena vrednost ob upoštevanju stanja na trgu na datum določitve modela in glede na podatke konkretne nepremičnine, ki so v času izračuna za to nepremičnino vpisani v uradnih evidencah.
Geodetska uprava Republike Slovenije je na podlagi 10. člena zakona, ki določa obveznost in način preverjanja modelov vrednotenja, kot organ vrednotenja, dolžna preveriti modele vrednotenja vsaki dve leti. Pri preverjanju modelov je geodetska uprava ugotovila, da modeli niso več skladni z merili, ki jih določa zakon, zato je bilo potrebno vse modele vrednotenja prilagoditi novemu stanju na trgu nepremičnin ter jih določiti na novo.
Uredba o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin je akt strokovne narave. V fazi priprave je bila usklajevana s strokovno javnostjo, z občinami in v postopku javne razgrnitve tudi z lastniki nepremičnin ter drugo strokovno in laično javnostjo. Rezultat tega usklajevanja je končni predlog modelov, ki ga je vlada sprejela z Uredbo o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin.
Vlada spremenila sklep v zvezi s sofinanciranjem investicij na primarni ravni zdravstvene dejavnosti na podlagi neposrednih pogodb
Vlada Republike Slovenije je spremenila sklep zvezi s sofinanciranjem investicij na primarni ravni zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji (RS) na podlagi neposrednih pogodb na način, da bo omogočeno sofinanciranje izvajanja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni ves čas izvajanja Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031 (zakon).
Zakon med drugim določa, da se za izvajanje investicij v proračunu RS zagotovita skupno dobri dve milijardi evrov, od tega za zdravstveno dejavnost na primarni ravni 200 milijonov evrov. Predlagana sprememba spreminja sklep Vlade tako, da določa skrajni rok dokončanja investicij do 30. novembra 2031.
Slovenija okrepljeno proti posledicam podnebnih sprememb: ambiciozen projekt za prilagajanje in odpornost
Vlada je na današnji seji sprejela Uvrstitev projekta št. 2570-25-0010 »LIFE Prilagodimo se podnebnim spremembam« v veljavni Načrt razvojnih programov 2025-2028. Slovenija je tako stopila na pot celovitega in strateškega prilagajanja podnebnim spremembam z novim, obsežnim projektom, katerega namen je okrepiti odpornost države na vse pogostejše vročinske valove, suše, požare in poplave.
Z vključitvijo 19 partnerjev iz znanstvene, upravne, nevladne in lokalne sfere bo projekt do leta 2032 spodbujal sodelovanje, znanje in krepitev delovanja na vseh ravneh upravljanja.
Projekt je bil izbran na razpisu LIFE-2023-STRAT in je vreden več kot 26,5 milijona evrov, od tega bo Evropska unija prispevala dobrih 14 milijonov, dodatnih skoraj 6 milijonov bo prišlo iz Sklada za podnebne spremembe. Projekt vodi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, v njem pa sodelujejo najpomembnejše institucije s področij naravnega okolja, upravljanja voda, gozdarstva, kmetijstva, znanosti, izobraževanja in civilne družbe.
Vlada sprejela novelo Zakona o zaščiti živali
Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije. Med predlaganimi spremembami so ureditev financiranja skrbi za zapuščene živali, prepoved baterijske reje kokoši in uvedba omejitve posedovanja prostoživečih vrst živali.
Kar zadeva posedovanje prostoživečih vrst živali, je predvideno črtanje seznama prepovedanih vrst, ohranja pa se omejitev posedovanja prostoživečih vrst s seznamom dovoljenih vrst živali, ki jih bo mogoče imeti. Za spremembe tega seznama bo pristojno strokovno delovno telo, ki bo tudi opredelilo postopek za njegovo dopolnjevanje.
Na področju ravnanja z zapuščenimi živalmi zakon prinaša dodatne obveznosti za skrbnike, med drugim obvezno označitev mačk z namenom zmanjševanja števila zapuščenih mačk. Zvišujejo se normativi za izvajanje javne službe na ravni lokalnih skupnosti, predvidena pa je tudi uvedba začasnih skrbnikov zapuščenih živali. Predlog vzpostavlja celovito in pregledno ureditev financiranja oskrbe zapuščenih živali, s čimer se uvaja jasna delitev finančne odgovornosti glede na konkretno situacijo in spodbujajo učinkovitejše oddaje živali.
Z novelo zakona se uvajajo tudi višji standardi dobrobiti živali. Med predlaganimi ukrepi so prepoved reje kokoši v baterijski reji, dopolnitev zahtev glede znanja skrbnikov živali ter uvedba obvezne analgezije in anestezije pri kirurški kastraciji sesnih pujskov. Razširjen je tudi seznam prepovedanih ravnanj: med drugim se omejuje uporaba kletk za pse v stanovanjih ter prepoveduje prodaja in uporaba nedovoljenih pasti za lov divjadi.
Med spremembami so še ureditev zaščite živali, ki sodelujejo pri nalogah državnih organov, in višje globe za fizične osebe, ki kršijo določbe zakona.
Petnajsto poročilo o napredku pri koriščenju sredstev evropske kohezijske politike
Vlada Republike Slovenije se je seznanila s 15 poročilom o napredku pri koriščenju sredstev evropske kohezijske politike 2021-2027, ki zajema obdobje od 1. do 31. marca 2025. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR) je kot organ upravljanja do 31. marca 2025 izdalo za 1,1 milijarde evrov (EU del) odločitev o podpori. V tem obdobju je bilo potrjenih operacij v skupni vrednosti 586,8 mio evrov (EU del), izplačil iz proračuna pa 81,7 mio evrov (EU del). Ministrstvo za finance je v vlogi organa za računovodenje do presečnega datuma v Bruselj posredovalo zahtevke za vmesno plačilo v skupni višini 51,8 mio evrov.
Vir: Vlada RS