Ministrstvo za naravne vire in prostor ( ministrstvo) je seznanjeno s sodbo Upravnega sodišča II U 80/2024-33 z dne 16. 1. 2026, v kateri je sodišče presojalo pravilnost uporabe določil OPN in OPPN pri izdaji konkretnega gradbenega dovoljenja.
Sodišče je v sodbi navedlo, da je napačno stališče upravnega organa, da se OPN na območju, ki se ureja z OPPN, v nobenem svojem delu ne uporablja več, t.j. da OPPN v celoti nadomešča OPN, in presodilo, da bi bila taka razlaga v nasprotju z določili in intenco Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3). V obrazložitvi sodbe je sodišče poudarilo, da zakonska zahteva po skladnosti (op.: OPPN z OPN) pomeni zahtevo po vsebinskem ujemanju obeh aktov, tako da OPPN ne more določati ničesar drugače oziroma v nasprotju z OPN, ampak mora izhajati iz OPN, pri čemer je njegov namen in naloga, da podrobneje definira pogoje pozidave na območju OPPN. Podobno stališče je Upravno sodišče zavzelo že tudi v sodbi UPRS I U 1593/2016-10 z dne 28. 11. 2017, v času ko se je uporabljal še Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt3).
Ministrstvo v pojasnilu med drugim navaja, da menijo, da je s povezavo petega odstavka 52. člena ZUreP-3 in tretjega odstavka 127. člena ZUreP-3 vzpostavljena jasna intenca zakonodajalca, da na območju, ki se ureja z OPPN, vsebinske rešitve OPPN predstavljajo celotno izvedbeno regulacijo prostora na njegovem območju urejanja, razen če je v OPPN izrecno določena hkratna uporaba posameznih elementov izvedbene regulacije iz OPN.
- Celotno pojasnilo lahko preberete TUKAJ.