Med 21. in 23. oktobrom 2026 je Skupnost občin Slovenije (SOS) sodelovala pri organizaciji študijskega obiska delegacije s Kosova, ki ga je podprla Nemška družba za mednarodno sodelovanje (GIZ) preko svojega predstavništva na Kosovu. Obiska so se udeležili predstavniki kosovskega Ministrstva za okolje, prostorsko načrtovanje in infrastrukturo, Inštituta za prostorsko načrtovanje ter občin Prizren, Gjakova in Gjilan. Namen obiska je bil izmenjava znanj, izkušenj in dobrih praks na področju (na naravi temelječega) prostorskega načrtovanja, varstva okolja, regionalnega razvoja ter prilagajanja podnebnim spremembam.
Prvi dan obiska v Ljubljani je bil namenjen spoznavanju prostorskega načrtovanja na državni ravni ter njegovega izvajanja v praksi na lokalni ravni. Predstavniki Direktorata za prostor, graditev in stanovanja Ministrstva za okolje in prostor (MOP) so predstavili slovenski zakonodajni okvir in sistem prostorskega načrtovanja, prostorski informacijski sistem ter izkušnje z izvajanjem prostorske zakonodaje v praksi. V nadaljevanju dne so udeleženci pridobili vpogled v pristope Mestne občine Ljubljana (MOL) pri urejanju prostora, varstvu okolja in trajnostnemu urbanemu razvoju, med drugim tudi njeno sodelovanje v evropski misiji »100 podnebno nevtralnih in pametnih mest«.
Drugi dan obiska, ki je prav tako potekal v Ljubljani, so udeleženci spoznali strokovne pristope, praktične rešitve in delovanje različnih institucij na področju prostorskega načrtovanja in varstva okolja. Na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije (UIRS) so se udeleženci seznanili z raziskovalnimi in strokovnimi pristopi pri urbanističnemu načrtovanju ter vključevanju okoljskih in podnebnih vidikov v razvoj prostora, s poudarkom na pripravi strokovnih podlag in priporočil, uporabi na naravi temelječih rešitev ter pristopih, ki vključujejo lokalne skupnosti in upoštevajo delovanje ekosistemov. Predstavniki Oddelka za okoljsko gradbeništvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (FGG UL) so nam pred lokacijo fakultete predstavili deževni vrt kot primer sonaravne rešitve za upravljanje padavinskih voda. Sledili sta predstavitvi Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS), s poudarkom na prostorskih podatkih in geoinformacijskih sistemih, ter Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP) s predstavitvijo pristojnosti in izvajanjem inšpekcijskega nadzora.
Zadnji dan študijskega obiska je bil namenjen spoznavanju sodelovanja med občinami in regijskimi ustanovami, ki ima v Sloveniji zaradi odsotnosti regionalne ravni samouprave še posebej pomembno vlogo pri usklajevanju in izvajanju vsebin in razvojnih projektov. Delegacija je obiskala Kranj, kjer so predstavniki občine Mestne občine Kranj (MOK), Regionalne razvojne agencije Gorenjske – BSC Kranj in lokalne energetske agencije (LEAG) predstavili predstavili delovanje in ključne aktivnosti na področju lokalnega in regionalnega razvoja Gorenjske. BSC Kranj je uvodoma predstavil aktivnosti na področju regionalnega razvoja, priprave regionalnega prostorskega plana in strokovnih podlag, ki med drugim vključujejo razvoj infrastrukture, varstvo (kmetijske) krajine ter celovito presojo prostorskih in okoljskih vidikov. MOK je predstavila svoje pristope k prostorskemu načrtovanju, vključno z upoštevanjem poplavne in erozijske ogroženosti, varstva kmetijskih zemljišč ter okoljskih presoj, pa tudi aktivnosti na področju razvoja pametnega mesta in sodelovanja v evropski misiji »100 podnebno nevtralnih in pametnih mest«. LEAG je predstavila aktivnosti pri pripravi Strategije prilagajanja na podnebne spremembe, s poudarkom na sodelovanju različnih deležnikov v okviru delovnih skupin. V popoldanskih urah so študijski obisk udeleženci zaključili še s sproščenim druženjem na Bledu.
Tridnevni obisk je omogočil izmenjavo izkušenj in dobrih praks, uporabnih tudi za Kosovo, ki se podobno kot Slovenija sooča z izzivi razvoja brez vzpostavljene regionalne ravni samouprave. Na Skupnosti občin Slovenije poudarjamo pomen mednarodnega sodelovanja in prenosa znanja, saj prav povezovanje med državno, regionalno in lokalno ravnjo ter sodelovanje strokovnjakov z različnih področij pomembno prispevata k učinkovitejšemu prostorskemu načrtovanju, trajnostnemu razvoju in krepitvi podnebne odpornosti lokalnih skupnosti.
