V četrtek, 3. 9. 2015 je ob 12.30 uri potekal sestanek na temo jamstev za odlagališča odpadkov. Namenjen je bil predvsem dogovoru o tem ali bo možno sprejeti predlog SOS in Zbornice komunalnega gospodarstva, da se spremeni priloga 7. Ministrstvo za okolje in prostor je potrdilo, da je pripravljeno spremeniti prilogo uredbe tako, da se... Preberi več
V sredo, 2.9.2015 je potekal drugi sestanek medresorske delovne skupine za pripravo prehoda iz sistema izplačevanja nadomestil na vodovarstvenih območjih po shemi državnih pomoči v sistem izplačevanja odškodnin na podlagi civilnega prava, kamor je kot članica imenovana tudi Skupnost občin Slovenije. Uvodoma so vsi prisotni ponovno predstavili svoja stališča do predlaganega prehoda na drug sistem,... Preberi več
Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost poslovanja ministrstva, pristojnega za okolje in Carinske uprave Republike Slovenije, ki od 1. 8. 2014 nadaljuje z delom kot Finančna uprava Republike Slovenije, pri vzpostavitvi pogojev in nadzora ravnanja s komunalnimi odpadki v obdobju od leta 2009 do leta 2012. Računsko sodišče je mnenja, da ministrstvo področja ravnanja s komunalnimi odpadki ni strateško celovito uredilo, saj v operativnih programih ni pravočasno določilo ciljev, načinov in ukrepov za doseganje ciljev ter ni vzpostavilo rednega spremljanja in vrednotenja izvajanja politike na tem področju in ni vzpostavilo ustrezne in celovite normativne ureditve ravnanja s komunalnimi odpadki. Računsko sodišče je v svojem poročilu kritiziralo tudi zamude pri izgradnji regijskih centrov za ravnanje z odpadki ter sistem ravnanja z embalažo in odpadno embalažo, ki že vrsto let povzroča težave, ima pa tudi finančne implikacije zaradi premalo vplačane embalažnine in okoljske dajatve.
V revizijskem poročilu pa se namenja tudi pozornost na področju ureditve jamstev za odlagališča. Ministrstvo namreč okoljske dajatve zaradi odlaganja komunalnih odpadkov ni določilo tako, da bi oblikovalo vir, iz katerega bi lahko saniralo posledice neustreznega odlaganja odpadkov v preteklosti. Ministrstvo ni vzpostavilo instrumenta zavarovanja v obliki obveznega namenskega depozita, ki bi lahko predstavljal podlago za poroštveno izjavo občine kot vrsto odgovornosti izvajalca gospodarske javne službe do države, in tako ni omogočilo, da bi obresti od naložben teh sredstev zmanjševale višino zbranih sredstev uporabnikov, kar bi zagotavljalo nižjo ceno storitev gospodarske javne službe. Ministrstvo je namesto tega vzpostavilo obveznost zavarovanja v obliki predložitve bančne garancije ali zavarovalne police, s čimer je še povečalo stroške izvajanja gospodarske javne službe.
Računsko sodišče je od ministrstva zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati popravljalne ukrepe za odpravo nesmotrnosti, in mu podalo priporočila za celovito ureditev področja ravnanja s komunalnimi odpadki in gospodarskih javnih služb na tem področju na strateški ravni in v predpisih, izvedbo analiz posameznih tokov komunalnih odpadkov, ureditev sistema ravnanja z odpadno embalažo ter določitev učinkovitih okoljskih dajatev in finančnih jamstev.
E-časopis Prostori sodelovanja, Skupnostne prakse v urejanju prostora je letni časopis, ki ga v okviru Mreže za prostor izda Inštitut za politike prostora. Spletni časopis prinaša zanimiv popis skupnostnih praks urejanja prostora v Sloveniji. Bistveno pri le-teh je, da samoorganizirane pobude prihajajo ‘od spodaj’ in to pogosto s strani neformalno povezanih skupnosti. Časopis, katerega prvo… Preberi več
Invazivne tujerodne vrste (ITV) so uvrščene med eno od ključnih groženj biotski raznovrstnosti, povzročajo lahko tudi gospodarsko škodo (v kmetijstvu, na infrastrukturi, javnih površinah), nekatere škodujejo zdravju (npr. močno alergena pelinolistna ambrozija, orjaški dežen). ITV postajajo vse bolj resen problem tudi v Sloveniji, po ocenah ekspertov je pri nas naseljenih že 800 tujerodnih vrst od... Preberi več
Invazivne tujerodne vrste (ITV) so uvrščene med eno od ključnih groženj biotski raznovrstnosti, povzročajo lahko tudi gospodarsko škodo (v kmetijstvu, na infrastrukturi, javnih površinah), nekatere škodujejo zdravju (npr. močno alergena pelinolistna ambrozija, orjaški dežen). ITV postajajo vse bolj resen problem tudi v Sloveniji, po ocenah ekspertov je pri nas naseljenih že 800 tujerodnih vrst od… Preberi več
Invazivne tujerodne vrste (ITV) so uvrščene med eno od ključnih groženj biotski raznovrstnosti, povzročajo lahko tudi gospodarsko škodo (v kmetijstvu, na infrastrukturi, javnih površinah), nekatere škodujejo zdravju (npr. močno alergena pelinolistna ambrozija, orjaški dežen). ITV postajajo vse bolj resen problem tudi v Sloveniji, po ocenah ekspertov je pri nas naseljenih že 800 tujerodnih vrst od... Preberi več
Invazivne tujerodne vrste (ITV) so uvrščene med eno od ključnih groženj biotski raznovrstnosti, povzročajo lahko tudi gospodarsko škodo (v kmetijstvu, na infrastrukturi, javnih površinah), nekatere škodujejo zdravju (npr. močno alergena pelinolistna ambrozija, orjaški dežen). ITV postajajo vse bolj resen problem tudi v Sloveniji, po ocenah ekspertov je pri nas naseljenih že 800 tujerodnih vrst od… Preberi več
Invazivne tujerodne vrste (ITV) so uvrščene med eno od ključnih groženj biotski raznovrstnosti, povzročajo lahko tudi gospodarsko škodo (v kmetijstvu, na infrastrukturi, javnih površinah), nekatere škodujejo zdravju (npr. močno alergena pelinolistna ambrozija, orjaški dežen). ITV postajajo vse bolj resen problem tudi v Sloveniji, po ocenah ekspertov je pri nas naseljenih že 800 tujerodnih vrst od... Preberi več
Invazivne tujerodne vrste (ITV) so uvrščene med eno od ključnih groženj biotski raznovrstnosti, povzročajo lahko tudi gospodarsko škodo (v kmetijstvu, na infrastrukturi, javnih površinah), nekatere škodujejo zdravju (npr. močno alergena pelinolistna ambrozija, orjaški dežen). ITV postajajo vse bolj resen problem tudi v Sloveniji, po ocenah ekspertov je pri nas naseljenih že 800 tujerodnih vrst od… Preberi več
ZAHVALA Skupnost občin Slovenije se iskreno zahvaljuje občinam, ki so se odzvale prošnji in povabilu pri pripravi projekta LIFE SOS ADAPT ter izrazile interes in zaupanje s poslanimi pismi podpore, ki smo jih že vključili v projektno e-prijavnico: APAČE BLED BOHINJ BRASLOVČE BREŽICE CELJE CERKLJE NA GORENJSKEM CERKNICA CERKNO CERKVENJAK DIVAČA DOBRNA DOBROVNIK DORNAVA... Preberi več
UMANOTERA, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj pričenja s tretjim krogom projekta Slovenija znižuje CO2. S pomočjo spletnega obrazca, dosegljivega na tej spletni povezavi, želijo pridobiti informacije iz podjetij, občin, javnih institucij in drugih organizacij na področju blaženja podnebnih sprememb in prilagajan nanje. Za več vprašanj se lahko obrnete na Renato Karba (renata@umanotera.org). Evidentiranje poteka… Preberi več
V organizaciji pisarne Konvencije županov in pisarne iniciative župani ukrepajo se bodo v četrtek, 15. oktobra 2015, v Bruslju sestali predstavniki mest, ki se zavzemajo za večjo energetsko učinkovitost in prilagajanje klimatskim spremembam. Z vzpostavitvijo nove Konvencije županov se želi slediti še bolj ambicioznemu cilju in za 40 % zmanjšati CO2 emisije do 2030. Osnovali... Preberi več
V organizaciji pisarne Konvencije županov in pisarne iniciative župani ukrepajo se bodo v četrtek, 15. oktobra 2015, v Bruslju sestali predstavniki mest, ki se zavzemajo za večjo energetsko učinkovitost in prilagajanje klimatskim spremembam. Z vzpostavitvijo nove Konvencije županov se želi slediti še bolj ambicioznemu cilju in za 40 % zmanjšati CO2 emisije do 2030. Osnovali… Preberi več
