Na SOS se je obrnila občina članica s prošnjo za pridobitev primerov prakse ostalih občin glede upoštevanja podstrešnih prostorov pri izračunu bruto tlorisne površine stavb v postopkih odmere komunalnega prispevka.
V praksi opažajo ponavljajoče se primere, ko projektanti podstrešne prostore v projektni dokumentaciji opredeljujejo kot neizkoriščena podstrešja, čeprav imajo ti pogosto zadostno stojno višino, so konstrukcijsko ločeni z armiranobetonsko ploščo in omogočajo relativno enostavno kasnejšo preureditev v uporabni prostor. V številnih primerih je dostop do teh prostorov predviden preko izvlečnih stopnic ali pa dostopi sploh niso prikazani.
Pogosto se izkaže, da se takšna podstrešja že v fazi gradnje ali kmalu po njej z minimalnimi posegi preuredijo v uporabne prostore, pri čemer ti prostori niso vključeni v izračun bruto tlorisne površine objekta, kar vpliva tudi na višino odmerjenega komunalnega prispevka.
Prosimo vas za vaše izkušnje:
- Kako v vaši občini pri odmeri komunalnega prispevka upoštevate podstrešne prostore pri izračunu bruto tlorisne površine stavb?
- Kako ravnate v primerih, ko je podstrešje v projektni dokumentaciji opredeljeno kot neizkoriščeno, vendar konstrukcija objekta (npr. z vgradnjo strešnih oken, izvedbo stopnišča, pohodna AB plošča ipd.) omogoča relativno enostavno kasnejšo preureditev v uporabni prostor?
- Ali imate v občini interna merila, smernice ali ustaljeno prakso glede obravnave podstrešnih prostorov pri izračunu bruto tlorisne površine za potrebe odmere komunalnega prispevka?
- Ali ste se v praksi že srečali s primeri, ko je bilo podstrešje projektirano kot neizkoriščeno, vendar je bilo že med gradnjo ali kmalu po njej preurejeno v uporabni prostor? Če da, kako je občina v takšnih primerih postopala?
Vaše odgovore prosimo oddajte v komentar čim prej oziroma najkasneje do četrtka, 12. 3. 2026.
Za vaš odziv se vam že vnaprej zahvaljujemo.
Območje samo za člane SOS