Kazalo vsebine

Novice SOS

Zakonodaja

Dogodki SOS

Dogodki drugih

Aktualni razpisi

Vlada RS

Novice drugih

OBČINAM ČLANICAM GORIŠNICA, SVETA ANA, DOBJE IN ŠEMPETER-VRTOJBA, KI BODO PRAZNOVALE SVOJ OBČINSKI PRAZNIK,

ISKRENO ČESTITAMO.

Sekretariat Skupnosti občin Slovenije

1. Novice SOS

2. Zakonodaja

2.4. Javna razgrnitev osnutka Nacionalnega načrta za obnovo narave

Nacionalni načrt za obnovo narave (NNON) je ključni strateški dokument Republike Slovenije za izvajanje Uredbe (EU) 2024/1991 o obnovi narave. Določa ukrepe za obnovo degradiranih ekosistemov, izboljšanje stanja habitatov in vrst ter krepitev odpornosti narave in družbe na podnebne spremembe. Osnutek načrta, ki je del javne razgrnitve, je nastal v...

2.6. Predlogi za pripravo akcijskega načrta za debirokratizacijo

Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo (MNZJU) je pričelo s pripravo akcijskega načrta za debirokratizacijo. Akcijski načrt bo sprejela Vlada Republike Slovenije, ki bo tudi spremljala njegovo izvajanje in ga letno posodabljala. Ministrstvo želi v postopek priprave ukrepov za debirokratizacijo vključiti večji krog deležnikov, zato je pričelo...

3. Dogodki SOS

4. Dogodki drugih

4.2. 22. in 23. 9. / Laboratorij za urbane politike o krčenju mest (EUI)

Krčenje prebivalstva postaja dolgoročna realnost številnih evropskih mest in krajev. Ne vpliva le na tiste, ki odhajajo, temveč tudi na prebivalce, ki ostajajo, ter na kakovost življenja, dostop do storitev, stanovanja, gospodarstvo in povezanost prostora.

Dogodek bo obravnaval, kako lahko mesta demografsko krčenje razumejo tudi kot priložnost za bolj trajnostno, vključujočo in premišljeno rabo urbanega prostora. V ospredju bodo strategije, s katerimi lahko mesta krepijo svojo konkurenčnost, kakovost življenja in teritorialno kohezijo ter se premaknejo od odzivanja na upad prebivalstva k proaktivnemu načrtovanju prihodnosti.

Udeleženci bodo spoznali pristope za zadrževanje in privabljanje talentov, prilagajanje urbanega prostora, infrastrukture, storitev in upravljanja manjšemu številu prebivalcev ter načrtovanje na ravni funkcionalnih urbanih območij. Poseben poudarek bo tudi na stanovanjih, vključevanju, kakovosti življenja in podpori »pravici ostati« – torej možnosti, da ljudje svojo prihodnost gradijo v okolju, ki ga imajo za dom.

Dogodek bo vključeval izmenjavo izkušenj med mesti, strokovnjaki in praktiki, predstavitve inovativnih lokalnih pristopov ter terenske oglede. Organiziran je v sodelovanju z Mestno občino Celje, ki izvaja projekt MAG-NET.

Gre za mednarodni strokovni dogodek, namenjen predvsem lokalnim oblastem, manjšim in srednje velikim mestom ter občinam, ki se pri svojem delu srečujejo z vprašanji demografskih sprememb, upadanja števila prebivalcev, staranja prebivalstva, odseljevanja mladih in pomanjkanja kadrov. V ospredju bo razmislek o tem, kako lahko mesta in občine v takšnih razmerah ohranjajo kakovost življenja, krepijo lokalno okolje in ustvarjajo pogoje, zaradi katerih ljudje v kraju ostanejo, se vanj vrnejo ali v njem prepoznajo svojo prihodnost.

Lokacija dogodka: Narodni Dom (National House), Trg celjskih knezov 9, Celje

Na TEJ POVEZAVI sta dostopna program in prijava.

5. Aktualni razpisi

5.1. Anketa Interreg Srednja Evropa 2028-2034

Začetek priprave transnacionalnih programov Interreg 2028–2034  

Ponovno vabljeni, da sodelujete pri opredelitvi transnacionalnih potreb na območju programa Interreg Srednja Evropa – ROK 14. 8. 2026

Vabljeni k izpolnitvi ankete o izzivih, potrebah in priložnostih transnacionalnega sodelovanja na območju programa Srednja Evropa, ki obsega devet držav: Nemčijo, Poljsko, Češko, Slovaško, Avstrijo, Madžarsko, Italijo, Hrvaško in Slovenijo. V naslednjem obdobju je predvidena širitev še na del Ukrajine.

Vaš prispevek se nanaša na pripravo analize območja, in sicer na:

  • izzive in priložnosti, ki zahtevajo transnacionalno sodelovanje;
  • specifične cilje, relevantne za programsko območje;
  • vrsto ukrepov in aktivnosti, ki vodijo k skupnim rešitvam na širšem območju;
  • transnacionalno vrednost programa;
  • nove trende in potrebe.

Analiza območja predstavlja strokovno podlago za strategijo prihodnjega programa. K sodelovanju boste deležniki vabljeni tudi v naslednjih korakih.

Kot že napovedano, si v koledarju rezervirajte 5. november 2026, ko bo konferenca na Dunaju. Na delavnicah v okviru konference pričakujejo vaše odzive na končni osnutek analize območja in prve zamisli o izvajanju.

V okviru priprave strategije, ki bo potekala v naslednjem letu, je predvidenih več posvetov z deležniki, med njimi tudi posvet na nacionalni ravni.

➡️ Anketa je dostopna na POVEZAVI.

Izpolnjevanje traja predvidoma 30 minut.

Rok je 14. avgust 2026.

5.3. Najava razpisa Večprogramski mehanizem za Sredozemlje (Mediterranean Multi-Programme Mechanism – MMM) za področje trajnostnega turizma - program Interreg Evro-MED

Program Interreg Evro-MED bo razpis Večprogramskega mehanizma za Sredozemlje (Mediterranean Multi-Programme Mechanism – MMM) za področje trajnostnega turizma objavil septembra.

Razpis bo odprt od 1. do 30. septembra 2026.

Več informacij je na voljo na programski spletni strani.

MMM trenutno povezuje deset programov Interreg na območju Sredozemlja z namenom krepitve usklajevanja, sinergij in učinkov projektov v regiji. Njegov glavni cilj je podpirati inovativne in trajnostne rešitve skupnih sredozemskih izzivov, zlasti na področju trajnostnega turizma.

Ključna priložnost v okviru MMM je usklajeni razpis za projektne predloge. Osem sodelujočih programov bo objavilo svoj razpis za geografsko območje, ki ga pokriva, pri čemer bodo vsi razpisi prispevali k skupnemu okviru sredozemskega sodelovanja. 

5.4. Javni poziv za dodelitev sredstev za sofinanciranje stroškov integracije tujih državljanov

Ministrstvo za solidarno prihodnost je objavilo Javni poziv za dodelitev sredstev izvajalcem za sofinanciranje stroškov integracije za novo zaposlene osebe, ki nimajo državljanstva Republike Slovenije.

Gre za ukrep iz Zakona o začasnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih  socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe v letu 2026.

Skupna višina razpoložljivih sredstev, namenjenih sofinanciranju stroškov integracijskega programa, je 150 tisoč evrov.

Rok za prijavo na javni poziv je do vključno 1. septembra 2026.

Do javne objave lahko dostopate na povezavi TUKAJ.

5.5. Objavljen razpis za pridobitev in podaljšanje certifikata Mladim prijazna občina za leto 2026

Inštitut za mladinsko politiko Ajdovščina v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije ter pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar objavlja javni poziv za pridobitev in podaljšanje certifikata Mladim prijazna občina.

Certifikat Mladim prijazna občina se za obdobje štirih let podeli tistim samoupravnim lokalnim skupnostim, ki v prijavi na poziv izkažejo uspešno izvajanje ukrepov s področij vertikalnih in horizontalnih mladinskih politik v skladu z opredeljenimi pogoji in kriteriji.

Po preteku štiriletnega obdobja mora lokalna skupnost oddati vlogo za podaljšanje veljavnosti certifikata Mladim prijazna občina, s čimer se veljavnost certifikata podaljša za nadaljnja štiri leta.

Razpisna dokumentacija je na voljo tukaj:

5.6. Javni razpis za vzpostavitev javno dostopne polnilne infrastrukture izven cestnega omrežja TEN-T

BORZEN obvešča, da lahko od 23. 4. 2026 do vključno 31. 7. 2026 tudi vaša občina kandidira za državno pomoč v skupni višini do 4.500.000,00 EUR za vzpostavitev javno dostopne polnilne infrastrukture za polnjenje električnih vozil izven cestnega omrežja TEN-T.

Po javnem razpisu, objavljenem na njihovi spletni strani, lahko ob izvedbi naložbe, usmerjene v trajnostno mobilnost, kandidirate za nepovratna finančna sredstva za stroške storitev zunanjih izvajalcev, gradnje in vzpostavitve polnilne infrastrukture (slednji zajemajo stroške polnilne infrastrukture in z njo povezane tehnične opreme, stroške priključitve na distribucijski sistem električne energije in ureditve (zasnove) polnilnega parka).

Občina lahko na javnem razpisu kandidira samostojno ali v konzorciju partnerjev. Ob tem mora imeti zaključeno finančno konstrukcijo in izdelano investicijsko ter projektno dokumentacijo. Razpolagati mora s soglasjem za priključitev polnilne infrastrukture na distribucijsko omrežje, v  oddani vlogi mora izkazati tudi pravico do vzpostavitve polnilnih parkov in izvajanja storitve polnjenj ter priložiti dovoljenja in mnenja oziroma soglasja nosilcev urejanja prostora.

V Centru za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu, ki deluje v okviru družbe Borzen, vam bodo z veseljem svetovali in pomagali do vaših ciljev. Vabijo vas k branju vsebine javnega razpisa za vzpostavitev javno dostopne polnilne infrastrukture izven cestnega omrežja TEN-T, v okviru katerega je skupaj na voljo 15.000.000,00 EUR.

5.7. Objavljen javni razpis za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij »GOŠO7«

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je objavilo javni razpis za sofinanciranje gradnje odprtih zelo visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnjo obstoječih fiksnih omrežij (GOŠO7).

Javni razpis je namenjen sofinanciranju gradnje zelo visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnje obstoječih omrežij na območjih z omejenim dostopom do hitrega interneta. Cilj javnega razpisa je gospodinjstvom, tako imenovanim belim lisam, omogočiti zanesljiv dostop do elektronskih komunikacijskih storitev s hitrostjo prenosa najmanj 300 megabit na sekundo (Mb/s) v smeri proti uporabniku in 100 Mb/s v smeri od uporabnika. Razpisana območja sofinanciranja gradnje so naselja, ki so omejena na občine, ki imajo poseljenost manjšo kot 150 prebivalcev na kvadratni kilometer.

Skupna višina sredstev sofinanciranja znaša dobrih 26 milijonov evrov, od tega je za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija predvidenih približno 16 milijonov evrov in za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija predvidenih približno 10 milijonov evrov. Delež sofinanciranja prispevka EU za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija znaša 85 odstotkov, za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija pa 40 odstotkov. Slovenska udeležba se zagotavlja iz proračuna Republike Slovenije in za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija znaša 15 odstotkov, za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija pa 60 odstotkov.

Rok za oddajo vlog za posamezno odpiranje vlog za dodelitev sredstev je:

  • za 2. odpiranje najkasneje do ponedeljka, 28. septembra 2026, do 12. ure.

Več informacij o javnem razpisu na spletni strani:

5.8. Odprt javni natečaj za pridobitev in podaljšanje naziva ”Branju prijazna občina” za leto 2026

Naziv Branju prijazna občina, ki ga podeljujejo Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo, se v letu 2026 podeljuje desetič. Z nazivom želimo poudariti aktiven prispevek občin k izboljšanju bralne pismenosti, spodbujanju branja in razvoju bralne kulture v celotnem nacionalnem prostoru.

Natečaj  bo odprt od 8. februarja do 30. septembra 2026. Naziv bo občinam podeljen 3. decembra 2026 v okviru dogodkov za Ta veseli dan kulture, listine za podaljšanje naziva pa občine prejmejo do 3. decembra tekočega leta.

5.9. Sofinanciranje naložb v skupnostno samooskrbo na področju OVE in v izkoriščanje plitve geotermalne energije

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v Uradnem listu št. 94/2025 objavilo javni razpis za sofinanciranje naložb v skupnostno samooskrbo na področju obnovljivih virov energije in v izkoriščanje plitve geotermalne energije za obdobje od 2026 do 2029 (JR 2CH OVE 2025), ki se financira s sredstvi drugega Švicarskega prispevka. Javnim zavodom iz sektorja srednješolskega, višješolskega in visokošolskega izobraževanja je na razpolago 13,8 milijona evrov nepovratnih sredstev za koriščenje v obdobju od 2026 do 2029. Dodatne informacije o sklopih sofinanciranja in upravičenih stroških najdete na prispevku tukaj.

Vloge za prvo odpiranje morajo biti oddane najkasneje do 15. 4. 2026, sledita še dva roka za oddajo vlog, in sicer 11. 11. 2026 in 10. 3. 2027.

5.10. Spremenjeni roki za oddajo vlog na Javni razpis za sofinanciranje operacij energetske prenove stavb v lasti in rabi občin JR_EKP_JOB_2024

MOPE je v Uradnem listu RS, št. 73/2025 objavilo drugo spremembo Javnega razpisa za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin za obdobje 2023 do 2027 (JR_EKP_JOB_2024), ki se izvaja v okviru »Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021 – 2027«. Sprememba prinaša dodatne roke za oddajo vlog ter podaljšanje obdobja upravičenosti stroškov in izdatkov za upravičene stroške.

Skrajni rok za oddajo vlog je 19. 10. 2026.

Predmet aktualnega javnega razpisa JR_EKP_JOB_2024 je sofinanciranje operacij celovitih energetskih prenov stavb v (so)lasti in rabi občin in izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije po konceptu samooskrbe z električno energijo za te stavbe.

Dodelitev sredstev evropske kohezijske politike občinam za sofinanciranje upravičenih stroškov je na razpolago v dveh sklopih:

  • SKLOP 1: Izvedba operacij celovitih energetskih prenov stavb, ki so v (so)lasti in rabi občin – v okviru SC RSO2.1 »Spodbujanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (Kohezijski sklad – KS)«;
  • SKLOP 2: Izvedba operacij izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije (SE), skladno s konceptom samooskrbe z električno energijo, in sicer za stavbe v (so)lasti in rabi občin, ki so predmet operacije prijavljene v SKLOP 1 tega razpisa – v okviru SC RSO2.2 »Spodbujanje energije iz obnovljivih virov v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, vključno s trajnostnimi merili, določenimi v Direktivi (Evropski sklad za regionalni razvoj – ESRR)«.

Višina nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike, ki so na razpolago v državnem proračunu za upravičene izdatke operacij v obdobju od 2025 do 2028, znaša:

  • 44.552.941,18 EUR za SKLOP 1 za projekte na območju Celotne Slovenije;
  • 4.500.000 EUR za SKLOP 2; od tega 3.600.000 EUR za projekte na območju kohezijske regije Vzhodna Slovenija in 900.000 EUR za projekte na območju kohezijske regije Zahodna Slovenija.

Tokratna sprememba javnega razpisa prinaša dodatne roke za oddajo vlog, in sicer zadnji rok je 19. oktober 2026. Za eno leto se podaljšuje tudi obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov za vse upravičene stroške, ki na obeh sklopih odslej velja od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2027.

Javni razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2027.

Več informacij o javnem razpisu najdete na spletni strani Portal Energetika: Portal Energetika – Javni Razpisi

5.11. NALASOV Funding Catalyst: Aktualne priložnosti financiranja na področju voda in sanitarij

NALAS je v okviru delovne skupine za upravljanje voda pripravil drugo izdajo četrtletnega biltena Funding Catalyst (julij–september 2026), ki prinaša pregled aktualnih razpisov, dogodkov in drugih priložnosti financiranja na področju upravljanja voda in sanitarij v jugovzhodni Evropi.

Predstavljeni so številni aktualni razpisi, med drugim:

  • Central European Initiative (CEI) – Know-how Exchange Programme (do 11. septembra 2026)  – tukaj,
  • Horizon Europe za razvoj rešitev na področju upravljanja podzemnih voda in odpornosti kmetijstva na pomanjkanje vode (do 17. septembra 2026) – tukaj,
  • LIFE – Climate Change Adaptation – tukaj. ter LIFE – Circular Economy and Zero Pollution (oba do 22. septembra 2026) – tukaj.

6. Vlada RS

6.1. 7. redna seja

Vlada se je seznanila z izvajanjem Načrta za okrevanje in odpornost
Po šesti spremembi Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki jo je Svet Evropske unije v sestavi finančnih ministrov potrdil 10. junija 2026, razpoložljiva sredstva za izvedbo načrtovanih naložb ostajajo nespremenjena – 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 469 milijona evrov posojil. Za izvedbo ostaja predvidenih 36 reform in 48 naložb na petih stebrih. Z njimi je povezanih 182 mejnikov in ciljev (prej 181).
Evropska komisija (EK) je Sloveniji do zdaj izplačala maksimalni možen znesek petih zahtevkov za plačilo razpoložljivih sredstev NOO. Konec tega meseca država pričakuje še izplačilo šestega zahtevka, ki mu je EK zeleno luč prižgala v juniju 2026. Po prejemu sredstev tega zahtevka bo država beležila skoraj 87-odstotni priliv razpoložljivih evropskih sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost oziroma 1,81 milijarde evrov, od tega 1,34 milijarde nepovratnih sredstev in 0,47 milijarde evrov posojil. Od tega je država končnim prejemnikom za izvedene projektne aktivnosti do danes izplačala dobrih 1,65 milijarde evrov. Od tega v letošnjem letu 344 milijonov evrov.
Do najkasneje 30. septembra 2026, ko poteče rok za oddajo zadnjih zahtevkov za plačilo, bo država v Bruselj posredovala še sedmi zahtevek za plačilo. Sestavljen bo iz mejnikov in ciljev devetega obroka za nepovratna sredstva in četrtega obroka za posojila. Gre za skupaj 60 mejnikov in ciljev, ki so večinoma naložbene narave.

Poročilo o stanju izvajanja Programa evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021–2027 ter ukrepi za pospešitev koriščenja sredstev evropske kohezijske politike
Vlada se je seznanila s poročilom o izvajanju kohezijske politike za obdobje 2021–2027 in sprejela sveženj ukrepov, s katerimi želi pospešiti prenos evropskega denarja do končnih prejemnikov. Slovenija ima v tem finančnem okviru na voljo 3,2 milijarde evrov. Čeprav je država do sredine junija odobrila že za dobri dve milijardi evrov projektov, pa dejanska izplačila izvajalcem na terenu znašajo le slabih 478 milijonov evrov, kar predstavlja 15 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev. Ker evropska pravila določajo stroge roke za porabo teh sredstev (pravilo N+3), bo morala država v letih 2026 in 2027 bistveno dvigniti dinamiko dela in hitreje zaključevati začete investicije, če se želi izogniti trajni izgubi razvojnega denarja.
Za preprečitev zastojev in učinkovitejše črpanje je vlada ministrstvom in ostalim proračunskim uporabnikom naložila izvedbo več konkretnih nalog. Vsi resorji morajo do sredine avgusta pregledati svoje proračunske postavke za leto 2026 in denar, ki ga letos ne bodo uspeli porabiti, prerazporediti tistim projektom, ki so že pripravljeni na takojšen zagon. Ministrstvo, pristojno za okolje, bo moralo prednostno reševati administrativne postopke za lokalne projekte, saj dolgotrajno pridobivanje soglasij in umeščanje v prostor pogosto zavirata začetek del na terenu. Poleg tega bo ministrstvo pristojno za infrastrukturo, na izbranih projektih začelo izvajati predplačila, kar bo izvajalcem zagotovilo sprotno likvidnost in omogočilo nemoteno nadaljevanje gradbenih del.

Služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih od 18. julija deluje v okviru ministrstva
V skladu Z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi Služba Vlade RS za obnovo po poplavah in plazovih (SOPP) z dnem 18. 7. 2026 preneha delovati kot samostojna vladna služba in nadaljuje delo kot notranja organizacijska enota Ministrstva za okolje in prostor.

Vir: Vlada RS

7. Novice drugih