Vlada sprejela Okvirni načrt normativne dejavnosti za leto 2026
Okvirni načrt normativne dejavnosti za leto 2026 je bil pripravljen na podlagi predlogov ministrstev in Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter skladno z 42. členom poslovnika vlade vsebuje predloge zakonov in drugih aktov iz pristojnosti Državnega zbora ter predloge podzakonskih predpisov, ki jih je treba sprejeti na podlagi nacionalnih normativnih obveznosti (obveznosti, ki izhajajo iz odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije, zakonov, resolucij ali deklaracij Državnega zbora) in mednarodnih normativnih obveznosti (mednarodni akti in pravni akti Evropske unije).
Vključeni so tudi predpisi, ki so potrebni za uresničitev zavez iz koalicijske pogodbe ter drugih prednostnih nalog vlade. Okvirni načrt normativne dejavno tako odraža celotno načrtovano normativno dejavnost posameznega ministrstva in Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu v letu 2026.
Vlada določila besedilo predloga novele Zakona o urejanju prostora
Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah Zakona o urejanju prostora. Spreminja se le 295. člen (prehodno določbo) glede podaljšanja roka uporabe prostorskih sestavin občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorske sestavine občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 iz 30. oktobra 2026 do 31. decembra 2027. Prav tako se podaljšuje rok veljavnosti prostorskih ureditvenih pogojev, sprejetih na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) iz 30. oktobra 2026 do 31. decembra 2027.
V obstoječem ZUreP-3 je v 295. členu določeno, da se s 30. oktobrom 2026 prenehajo uporabljati prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorske sestavine občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990, kar pomeni, da z 31. oktobrom 2026 na območju tistih občin, ki do takrat ne bi sprejele občinskih prostorskih načrtov, izdaja gradbenih dovoljenj ne bo več mogoča, to pa bi povzročilo veliko družbeno, okoljsko in gospodarsko škodo (za občine, za državo, posameznike in gospodarstvo).
Vlada izdala Uredbo o finančni pomoči zaradi nepredvidljivih dogodkov na kmetijskem gospodarstvu
Vlada je izdala Uredbo o finančni pomoči zaradi nepredvidljivih dogodkov na kmetijskem gospodarstvu. Na podlagi uredbe se izvajata dva ukrepa:
- ukrep I: finančna pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu, v okviru katerega se najvišja finančna pomoč zvišuje s 7.500 na 10.000 evrov.
- ukrep II: finančna pomoč zaradi smrti, invalidnosti ali nezmožnosti za delo.
Pomoč se dodeli za škodne dogodke (škode, nastale zaradi požara ali strele na nestanovanjskih kmetijskih stavbah) ter nepredvidljive dogodke (smrt, invalidnost ali dlje časa trajajoče nezmožnosti za delo).
Požar ali strela lahko kmetiji povzroči hude in dolgotrajne motnje, saj lahko uniči objekte, opremo, živino in pridelke. To vodi v prekinitev proizvodnje, izpad prihodkov in vpliva na kupce ter dobavne verige. Obnova zahteva visoke stroške, ki so lahko za kmetijo zelo obremenjujoči, tudi če je zavarovana.
Invalidnost, smrt ali daljša odsotnost nosilca ali člana kmetije lahko resno moti poslovanje, saj je delo odvisno od njegovega znanja in prisotnosti. Opravila se lahko ustavijo ali izvajajo nepravilno, kar poveča obremenitev drugih, zmanjša pridelek ali ogrozi živali. Posledično se zmanjšajo prihodki, medtem ko stroški ostajajo.
Finančna pomoč se dodeli v skladu s pravili EU o pomoči de minimis v kmetijstvu, določenimi v Uredbi Komisije (EU) št. 1408/2013, z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami.
Vir: Vlada RS