Kako se na dvig morske gladine, vročinske valove, pomanjkanje vode in ekstremne vremenske dogodke prilagajajo obalne občine? Na tokratnem Podnebnem sprehodu, ki ga organiziramo v okviru Podnebne pisarne, smo odgovore iskali neposredno na terenu – v Piranu, Portorožu in Strunjanu. Slovenska Obala je zaradi podnebnih sprememb vse bolj izpostavljena…
Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo vabi občine k sodelovanju pri strokovnem preizkusu pilotne informacijske rešitve ePA, namenjene povezovanju besedilnih in grafičnih vsebin občinskih prostorskih aktov. V okviru preizkusa bosta obravnavana dva občinska prostorska načrta, predvidoma en OPN mestne občine in en OPN manjše občine. Med…
Obveščamo vas, da so Splošne smernice s področja upravljanja voda z aktualnimi prilogami za pripravo prostorskih aktov ponovno dostopne na spletni strani Direkcije Republike Slovenije za vode: Zaradi ažuriranja z zakonskimi spremembami, optimizacije delovanja nosilca urejanja prostora ter vzpostavitvi učinkovitejšega sistema usmerjanja in sodelovanja…
Naslovil nas je Odbor za preverjanje Alpske konvencije na temo »Labilnih območij v okviru Alpske konvencije«, ki se nanaša na izvajanje določb protokola glede varstva tal, urejanja prostora in trajnostnega razvoja v povezavi z učinki turistične infrastrukture na alpska tla. Obravnavana tematika je za občine na območju Alpske konvencije še posebej…
v obravnavi je Predlog uredbe o spremembi in dopolnitvah Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč. Predlog uredbe določa pravno podlago za uporabo novih meril za organiziranje in opremljanje enot, služb in organov Civilne zaščite. Merila, ki bodo sestavni del uredbe, določajo njihove organizacijske…
Ministrstvo za okolje in prostor je v javno obravnavo posredovalo predlog Pravilnika o metodologiji za uvrščanje ukrepov v program Podnebnega sklada. Predlagana ureditev je pomembna tudi za občine, saj določa način predlaganja, preverjanja in ocenjevanja ukrepov, ki se bodo lahko uvrstili v program porabe sredstev Podnebnega sklada. Namen metodologije…
Konferenca bo potekala 9. septembra v Mestnem muzeju Ljubljana. Organizatorji (Umanotera) prosijo, da si rezervirate datum, podrobnejši program sledi.
Krčenje prebivalstva postaja dolgoročna realnost številnih evropskih mest in krajev. Ne vpliva le na tiste, ki odhajajo, temveč tudi na prebivalce, ki ostajajo, ter na kakovost življenja, dostop do storitev, stanovanja, gospodarstvo in povezanost prostora.
Dogodek bo obravnaval, kako lahko mesta demografsko krčenje razumejo tudi kot priložnost za bolj trajnostno, vključujočo in premišljeno rabo urbanega prostora. V ospredju bodo strategije, s katerimi lahko mesta krepijo svojo konkurenčnost, kakovost življenja in teritorialno kohezijo ter se premaknejo od odzivanja na upad prebivalstva k proaktivnemu načrtovanju prihodnosti.
Udeleženci bodo spoznali pristope za zadrževanje in privabljanje talentov, prilagajanje urbanega prostora, infrastrukture, storitev in upravljanja manjšemu številu prebivalcev ter načrtovanje na ravni funkcionalnih urbanih območij. Poseben poudarek bo tudi na stanovanjih, vključevanju, kakovosti življenja in podpori »pravici ostati« – torej možnosti, da ljudje svojo prihodnost gradijo v okolju, ki ga imajo za dom.
Dogodek bo vključeval izmenjavo izkušenj med mesti, strokovnjaki in praktiki, predstavitve inovativnih lokalnih pristopov ter terenske oglede. Organiziran je v sodelovanju z Mestno občino Celje, ki izvaja projekt MAG-NET.
Gre za mednarodni strokovni dogodek, namenjen predvsem lokalnim oblastem, manjšim in srednje velikim mestom ter občinam, ki se pri svojem delu srečujejo z vprašanji demografskih sprememb, upadanja števila prebivalcev, staranja prebivalstva, odseljevanja mladih in pomanjkanja kadrov. V ospredju bo razmislek o tem, kako lahko mesta in občine v takšnih razmerah ohranjajo kakovost življenja, krepijo lokalno okolje in ustvarjajo pogoje, zaradi katerih ljudje v kraju ostanejo, se vanj vrnejo ali v njem prepoznajo svojo prihodnost.
Lokacija dogodka: Narodni Dom (National House), Trg celjskih knezov 9, Celje
Na TEJ POVEZAVI sta dostopna program in prijava.
Za dogodek “Euro-Mediterranean Water Forum v Rimu“, ki bo potekal od 29. septembra do 2. oktobra 2026 najdete dodatne informacije tukaj
O dogodku “European Water Technology Week na Nizozemskem” (26.–28. oktober 2026) pa si lahko več preberete na tej povezavi.
Oddelek za geografijo FF UL vabi na 13. Mesec prostora, ki bo potekal v sredo, 21. 10. 2026 od 9.00 do 13.30 ure. Osrednja tematika bo Participativnost med teorijo in prakso: Izkušnje pri razvoju podeželja.
Organizatorji vabijo raziskovalce, strokovnjake in praktike, da predstavijo svoje izkušnje z vključevanjem javnosti in participativnimi pristopi pri razvoju podeželja. Ker se številni člani naše mreže pri svojem delu ukvarjate tudi s participativnim proračunom in drugimi oblikami vključevanja prebivalcev v odločanje, bi lahko bile vaše izkušnje dragocen prispevek k razpravi.
Vabilo dostopno TUKAJ.
Dodatne informacije pa so na voljo pri organizatorjih.
Global Alliance for Buildings and Construction (GlobalABC) je objavil COP31 International Sustainable Buildings Competition, namenjen predstavitvi najboljših primerov trajnostne gradnje in upravljanja stavb. Občine lahko prijavijo projekte v kategorijah zelena stavba, trajnostno načrtovanje, upravljanje stavb in energetska učinkovitost, posebna kategorija pa je namenjena tudi stavbam z dokazljivimi prihranki energije. Nagrajeni projekti bodo predstavljeni na podnebni konferenci COP31 v Antalyi (Turčija). Rok za oddajo prijav je 1. oktober 2026.
Več informacij o pogojih sodelovanja in prijavi je na voljo na spletni strani GlobalABC: https://globalabc.org/cop31-international-sustainable-buildings-competition
Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo dva javna razpisa za sanacijo gozdov v skupni vrednosti 2 milijona evrov nepovratnih sredstev. Namenjena sta odpravi škode po naravnih nesrečah, neugodnih vremenskih razmerah in napadih škodljivih organizmov ter obnovi in povečanju odpornosti gozdov.
Za podintervencijo ureditve gozdnih vlak (IRP15.3) so med upravičenci poleg lastnikov gozdov, agrarnih skupnosti in drugih lastnikov zasebnih gozdov tudi lokalne skupnosti, ki lahko pridobijo sredstva za gradnjo, rekonstrukcijo ali ureditev gozdnih vlak, potrebnih za izvedbo sanacijskih del.
Podpora krije 100 % upravičenih stroškov, vloge pa bo mogoče elektronsko oddati prek informacijskega sistema ARSKTRP od 24. avgusta 2026 dalje. Razpisa sta odprtega tipa, zato se bodo sredstva dodeljevala po vrstnem redu oddaje popolnih vlog do porabe razpoložljivih sredstev.
Podrobnejše informacije in razpisna dokumentacija so na voljo na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo ter pri ARSKTRP, Zavodu za gozdove Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.
Več o razpisu pa najdete tudi na povezavi TUKAJ.
Program Interreg Evro-MED bo razpis Večprogramskega mehanizma za Sredozemlje (Mediterranean Multi-Programme Mechanism – MMM) za področje trajnostnega turizma objavil septembra.
Razpis bo odprt od 1. do 30. septembra 2026.
Več informacij je na voljo na programski spletni strani.
MMM trenutno povezuje deset programov Interreg na območju Sredozemlja z namenom krepitve usklajevanja, sinergij in učinkov projektov v regiji. Njegov glavni cilj je podpirati inovativne in trajnostne rešitve skupnih sredozemskih izzivov, zlasti na področju trajnostnega turizma.
Ključna priložnost v okviru MMM je usklajeni razpis za projektne predloge. Osem sodelujočih programov bo objavilo svoj razpis za geografsko območje, ki ga pokriva, pri čemer bodo vsi razpisi prispevali k skupnemu okviru sredozemskega sodelovanja.
Gre za ukrep iz Zakona o začasnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe v letu 2026.
Skupna višina razpoložljivih sredstev, namenjenih sofinanciranju stroškov integracijskega programa, je 150 tisoč evrov.
Rok za prijavo na javni poziv je do vključno 1. septembra 2026.
Do javne objave lahko dostopate na povezavi TUKAJ.
Inštitut za mladinsko politiko Ajdovščina v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije ter pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar objavlja javni poziv za pridobitev in podaljšanje certifikata Mladim prijazna občina.
Certifikat Mladim prijazna občina se za obdobje štirih let podeli tistim samoupravnim lokalnim skupnostim, ki v prijavi na poziv izkažejo uspešno izvajanje ukrepov s področij vertikalnih in horizontalnih mladinskih politik v skladu z opredeljenimi pogoji in kriteriji.
Po preteku štiriletnega obdobja mora lokalna skupnost oddati vlogo za podaljšanje veljavnosti certifikata Mladim prijazna občina, s čimer se veljavnost certifikata podaljša za nadaljnja štiri leta.
Razpisna dokumentacija je na voljo tukaj:
BORZEN obvešča, da lahko od 23. 4. 2026 do vključno 31. 7. 2026 tudi vaša občina kandidira za državno pomoč v skupni višini do 4.500.000,00 EUR za vzpostavitev javno dostopne polnilne infrastrukture za polnjenje električnih vozil izven cestnega omrežja TEN-T.
Po javnem razpisu, objavljenem na njihovi spletni strani, lahko ob izvedbi naložbe, usmerjene v trajnostno mobilnost, kandidirate za nepovratna finančna sredstva za stroške storitev zunanjih izvajalcev, gradnje in vzpostavitve polnilne infrastrukture (slednji zajemajo stroške polnilne infrastrukture in z njo povezane tehnične opreme, stroške priključitve na distribucijski sistem električne energije in ureditve (zasnove) polnilnega parka).
Občina lahko na javnem razpisu kandidira samostojno ali v konzorciju partnerjev. Ob tem mora imeti zaključeno finančno konstrukcijo in izdelano investicijsko ter projektno dokumentacijo. Razpolagati mora s soglasjem za priključitev polnilne infrastrukture na distribucijsko omrežje, v oddani vlogi mora izkazati tudi pravico do vzpostavitve polnilnih parkov in izvajanja storitve polnjenj ter priložiti dovoljenja in mnenja oziroma soglasja nosilcev urejanja prostora.
V Centru za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu, ki deluje v okviru družbe Borzen, vam bodo z veseljem svetovali in pomagali do vaših ciljev. Vabijo vas k branju vsebine javnega razpisa za vzpostavitev javno dostopne polnilne infrastrukture izven cestnega omrežja TEN-T, v okviru katerega je skupaj na voljo 15.000.000,00 EUR.
Javni razpis je namenjen sofinanciranju gradnje zelo visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnje obstoječih omrežij na območjih z omejenim dostopom do hitrega interneta. Cilj javnega razpisa je gospodinjstvom, tako imenovanim belim lisam, omogočiti zanesljiv dostop do elektronskih komunikacijskih storitev s hitrostjo prenosa najmanj 300 megabit na sekundo (Mb/s) v smeri proti uporabniku in 100 Mb/s v smeri od uporabnika. Razpisana območja sofinanciranja gradnje so naselja, ki so omejena na občine, ki imajo poseljenost manjšo kot 150 prebivalcev na kvadratni kilometer.
Skupna višina sredstev sofinanciranja znaša dobrih 26 milijonov evrov, od tega je za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija predvidenih približno 16 milijonov evrov in za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija predvidenih približno 10 milijonov evrov. Delež sofinanciranja prispevka EU za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija znaša 85 odstotkov, za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija pa 40 odstotkov. Slovenska udeležba se zagotavlja iz proračuna Republike Slovenije in za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija znaša 15 odstotkov, za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija pa 60 odstotkov.
Rok za oddajo vlog za posamezno odpiranje vlog za dodelitev sredstev je:
Več informacij o javnem razpisu na spletni strani:
Naziv Branju prijazna občina, ki ga podeljujejo Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo, se v letu 2026 podeljuje desetič. Z nazivom želimo poudariti aktiven prispevek občin k izboljšanju bralne pismenosti, spodbujanju branja in razvoju bralne kulture v celotnem nacionalnem prostoru.
Natečaj bo odprt od 8. februarja do 30. septembra 2026. Naziv bo občinam podeljen 3. decembra 2026 v okviru dogodkov za Ta veseli dan kulture, listine za podaljšanje naziva pa občine prejmejo do 3. decembra tekočega leta.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v Uradnem listu št. 94/2025 objavilo javni razpis za sofinanciranje naložb v skupnostno samooskrbo na področju obnovljivih virov energije in v izkoriščanje plitve geotermalne energije za obdobje od 2026 do 2029 (JR 2CH OVE 2025), ki se financira s sredstvi drugega Švicarskega prispevka. Javnim zavodom iz sektorja srednješolskega, višješolskega in visokošolskega izobraževanja je na razpolago 13,8 milijona evrov nepovratnih sredstev za koriščenje v obdobju od 2026 do 2029. Dodatne informacije o sklopih sofinanciranja in upravičenih stroških najdete na prispevku tukaj.
Vloge za prvo odpiranje morajo biti oddane najkasneje do 15. 4. 2026, sledita še dva roka za oddajo vlog, in sicer 11. 11. 2026 in 10. 3. 2027.
MOPE je v Uradnem listu RS, št. 73/2025 objavilo drugo spremembo Javnega razpisa za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin za obdobje 2023 do 2027 (JR_EKP_JOB_2024), ki se izvaja v okviru »Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021 – 2027«. Sprememba prinaša dodatne roke za oddajo vlog ter podaljšanje obdobja upravičenosti stroškov in izdatkov za upravičene stroške.
Skrajni rok za oddajo vlog je 19. 10. 2026.
Predmet aktualnega javnega razpisa JR_EKP_JOB_2024 je sofinanciranje operacij celovitih energetskih prenov stavb v (so)lasti in rabi občin in izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije po konceptu samooskrbe z električno energijo za te stavbe.
Dodelitev sredstev evropske kohezijske politike občinam za sofinanciranje upravičenih stroškov je na razpolago v dveh sklopih:
Višina nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike, ki so na razpolago v državnem proračunu za upravičene izdatke operacij v obdobju od 2025 do 2028, znaša:
Tokratna sprememba javnega razpisa prinaša dodatne roke za oddajo vlog, in sicer zadnji rok je 19. oktober 2026. Za eno leto se podaljšuje tudi obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov za vse upravičene stroške, ki na obeh sklopih odslej velja od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2027.
Javni razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2027.
Več informacij o javnem razpisu najdete na spletni strani Portal Energetika: Portal Energetika – Javni Razpisi
NALAS je v okviru delovne skupine za upravljanje voda pripravil drugo izdajo četrtletnega biltena Funding Catalyst (julij–september 2026), ki prinaša pregled aktualnih razpisov, dogodkov in drugih priložnosti financiranja na področju upravljanja voda in sanitarij v jugovzhodni Evropi.
Predstavljeni so številni aktualni razpisi, med drugim:
Vlada je sprejela predhodni program odprave škode zaradi poplav, ki so prizadele nekatere dele Slovenije 9. junija letos. Program v skupni višini več kot 6 milijonov evrov je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo na podlagi zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.
Zakon omogoča, da se na podlagi predhodnega programa lokalnim skupnostim za preprečitev povečanja že nastale škode in za zavarovanje življenj in premoženja ljudi lahko dodeli predplačila za odpravo posledic naravnih nesreč. Predplačila na podlagi predhodnega programa se dodelijo največ do višine 40 % predhodne ocene škode.
Vlada je sklenila, da se dodelijo sredstva za odpravo posledic neurij s poplavami in plazovi 4. avgusta 2023 za peti sklop posameznih upravičencev. Ta zajema upravičence do sredstev za obnovo stanovanj, objektov za izvajanje dejavnosti in posebnih objektov – kulturnih spomenikov. Skupno gre za izplačila 132. upravičencem v skupni višini nekaj manj kot 1,4 milijona evrov.
Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o volilni pravici na lokalnih volitvah, ki ga je vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. Predlog obravnava vprašanje, ali naj se zakonska ureditev spremeni tako, da državljani tretjih držav ne bi več imeli aktivne volilne pravice na lokalnih volitvah zgolj na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje in prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.
Vlada v mnenju pojasnjuje razvoj ureditve od leta 2002 ter jo primerja s praksami drugih evropskih držav in Konvencijo Sveta Evrope. Ugotavlja, da države vprašanje volilne pravice državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah urejajo različno, pri čemer več držav te pravice ne priznava oziroma jo priznava pod določenimi pogoji, kot je vzajemnost. Ob tem navaja, da bi imelo na dan 15. 11. 2026 volilno pravico več kot 100.000 državljanov tretjih držav, medtem ko se je zadnjih lokalnih volitev leta 2022 udeležilo 7.354 tujcev (0,84 % vseh udeležencev). Vlada poudarja tudi, da izid posvetovalnega referenduma nima pravno zavezujočih učinkov, temveč služi kot predhodna politična usmeritev za zakonodajalca.
Vlada Republike Slovenije je podprla mnenje Državnega sveta Republike Slovenije, ki ne podpira nadaljnje obravnave Predloga zakona o kavcijskem sistemu za embalažo pijač (ZKSEP-1).
Državni svet sicer priznava, da je cilj predloga izboljšati zbiranje in recikliranje plastenk ter pločevink in prispevati k doseganju evropskih okoljskih ciljev, vendar ocenjuje, da predlagana ureditev odpira številna vsebinska, organizacijska, finančna in izvedbena vprašanja. Po njegovem mnenju predlog v sedanji obliki ni dovolj strokovno usklajen in bi zahteval dodatno razpravo z vsemi ključnimi deležniki.
Uradni podatki kažejo, da Slovenija z obstoječim sistemom ločenega zbiranja odpadkov že dosega oziroma se približuje evropskim ciljem glede zbiranja plastenk in pločevink. Doseženi rezultati so posledica dolgoletnih vlaganj v infrastrukturo, učinkovitega sistema ločenega zbiranja ter visoke stopnje ozaveščenosti prebivalcev.
Po oceni Državnega sveta bi uvedba kavcijskega sistema lahko povzročila dodatne stroške za trgovce, občine, komunalna podjetja in potrošnike, podvajanje infrastrukture ter logistične in organizacijske zaplete. Negativno bi lahko vplivala tudi na ekonomsko vzdržnost obstoječega sistema ravnanja z odpadki. Zato Državni svet meni, da bi bilo smiselneje nadalje nadgrajevati in optimizirati obstoječi sistem ločenega zbiranja odpadne embalaže.
Vlada se zaveda pomena učinkovite okoljske politike, doseganja okoljskih ciljev ter zagotavljanja kroženja recikliranih materialov in njihove ponovne uporabe v novih proizvodih, s čimer se zmanjšuje poraba naravnih virov.
Cilji glede ločenega zbiranja in vsebnosti reciklirane plastike so določeni v Direktivi (EU) 2019/904 o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje in Uredbi (EU) 2025/40 o embalaži in odpadni embalaži. V skladu z njima mora Slovenija zagotoviti:
Pomembna razlika: pri prvih dveh točkah gre za delež zbrane embalaže glede na njeno maso, pri tretji pa za delež recikliranega materiala v novih plastenkah.
Uredba (EU) 2025/40, ki se neposredno uporablja tudi v slovenskem pravnem redu, določa pogoje, pod katerimi mora država članica uvesti kavcijski sistem. Slovenija bi ga morala uvesti, če:
Podatki Agencije Republike Slovenije za okolje kažejo, da je delež ločeno zbranih odpadnih plastenk pijač leta 2023 znašal 80 odstotkov, leta 2024 90,7 odstotka, leta 2025 pa 86 odstotkov. Podatki za leti 2024 in 2025 še niso dokončni in uradno potrjeni, vendar kažejo, da se učinkovitost obstoječega sistema izboljšuje.
Vlada zato po preučitvi razpoložljivega gradiva in analizi aktualnih rezultatov ne podpira nadaljnje obravnave Predloga zakona o kavcijskem sistemu za embalažo pijač. Trend zadnjih treh let namreč kaže na uspešno izboljševanje ravnanja z odpadno embalažo, zato uvedba kavcijskega sistema po trenutnih ocenah najmanj do leta 2031 ne bo potrebna. Ob nadaljnjem doseganju predpisanih okoljskih ciljev pa se lahko izkaže, da njegova uvedba ne bo potrebna niti pozneje.
Vlada je 11. junija 2026 prejela poslansko pobudo Mateje Čalušić, Tomaža Laha, Dejana Süča, Roberta Janeva in Jane Jerman v zvezi s škodo na kmetijskih površinah 9. in 10. junija 2026, v kateri jo pozivajo, da se čim prej seznani z informacijami o posledicah neurja na kmetijskih pridelkih in da Ministrstvo za kmetijstvo pozove, naj pripravi pravno podlago za izvedbo pomoči najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom, dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji.
Vlada RS se zaveda resnosti razmer, ki so nastale zaradi neurij z močnim vetrom in točo meseca junija 2026, zato so bile pristojne službe pozvane, da takoj pričnejo z zbiranjem informacij o stanju na terenu. Po prvih poročilih, ki jih je pripravila Javna služba kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, so neurja z močnim vetrom in točo prizadela območne enote kmetijsko gozdarskih zavodov Ptuj, Murska Sobota, Celje, Kranj, Ljubljana in Maribor. Škoda je nastala na vinogradih, sadnem drevju, poljščinah, vrtninah na prostem, hmelju, koruzi, žitih in jagodičevju.
Ministrstvo za kmetijstvo je v sodelovanju s pristojnimi institucijami in drugimi deležniki nemudoma pristopilo k aktivnostim za obravnavanje in omilitev posledic.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je dala pobudo za začetek ocenjevanja škode zaradi neurij s točo maja in junija 2026. Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) je 23. junija 2026 izdala sklep, da se prične s predhodno oceno škode na kmetijskih pridelkih zaradi posledic neurij s točo, ki so prizadela območja v obdobju od 12. maja do 22. junija 2026. Občinske komisije za ocenjevanje škode so vloge oškodovancev zbirale do 12. avgusta 2026, podatki iz vlog pa so morali biti najpozneje do 14. avgusta 2026 vneseni v spletno aplikacijo Ajda.
Finančna pomoč za odpravo posledic škode, nastale zaradi neurij z močnim vetrom in točo, se lahko dodeli v okviru Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN). Na podlagi 44.h člena ZOPNN se lahko za premostitev nastale škodne situacije s pridobitvijo ugodnih posojil oblikujejo tudi finančni instrumenti posebej za prizadete v nedavnih neurjih. Vlada RS je že pristopila k pripravi produktov finančnega inženiringa v obliki ugodnih likvidnostnih mikroposojil in portfeljske garancije s subvencijo obrestne mere.
Pomoč prizadetim v nedavnih neurjih se bo izvajala tudi s pomočjo intervencije iz strateškega načrta SKP 2023–2027 – Intervencija IRP45, Naložbe v obnovo kmetijskega potenciala po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah in katastrofah. Intervencija je namenjena celoviti obnovi kmetijskega gospodarstva po naravnih nesrečah (suše, poplave, plazovi, požari, bolezni in škodljivci). Javni razpis je predviden za objavo septembra 2026. Do podpore bodo upravičeni nosilci kmetijskega gospodarstva, ki ima najmanj 30 odstotkov poškodovanega ali uničenega proizvodnega potenciala, je vpisano v Register kmetijskih gospodarstev, je oddalo zbirno vlogo in opravlja kmetijsko dejavnost v Sloveniji. Podpora zajema obnovo oziroma nadomestitev poškodovanih kmetijskih objektov, infrastrukture na kmetijskem gospodarstvu, mehanizacije, kmetijskih zemljišč (agromelioracije), živali, trajnih nasadov, pašnikov in rastlinjakov. Stopnja podpore znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov, vendar ne več kot dejanska škoda, zmanjšana za že prejeta ali odobrena sredstva iz zavarovanj in drugih javnih virov. Možno je tudi predplačilo do 50 odstotkov odobrenih sredstev. Škoda mora biti uradno ocenjena in mora znašati najmanj 30 odstotkov vrednosti osnovnih sredstev.
Ministrstvo za kmetijstvo je na Evropsko komisijo poslalo dopis, s katerim jo je seznanilo s škodo, ki je nastala na kmetijskih pridelkih zaradi neurij z močnim vetrom in točo leta 2026, in zaprosilo za pomoč iz sklada za naravne nesreče. Glede na zgoraj navedena dejstva, iz katerih izhaja, da je pomoč za odpravo posledic škode na kmetijskih pridelkih, nastale zaradi neurij s točo, mogoče pridobiti tudi v okviru ZOPNN, Vlada RS meni, da sprejem interventnega zakona ni potreben.
(Vir: Vlada RS)