Vlada seznanjena s poročilom o zadolževanju občin
Skupna zadolženost občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin se je v letu 2024 v primerjavi z letom 2023 povečala za 61,4 milijona evrov in je konec leta 2024 znašala 1,35 milijarde evrov oziroma 2,02 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Od tega je znašalo stanje dolga občin približno 1 milijardo evrov, stanje dolga pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin pa 351 milijonov evrov.
Povprečni skupni dolg na prebivalca v letu 2024 je znašal 660 evrov, od tega je znašal dolg občin na prebivalca 489 evrov in dolg pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine 172 evrov na prebivalca.
Ugotavljamo, da obseg skupne zadolženosti občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2024 ni zaskrbljujoč. Občine (tudi) s pomočjo zadolževanja izvajajo ciljno usmerjene investicije, katerih namen je ustvarjanje novih delovnih mest, izboljšanje življenjskih pogojev prebivalcev ter krepitev gospodarske razvitosti na lokalni ravni. Takšne investicije prispevajo k vzpostavitvi kakovostne infrastrukture, spodbujanju podjetniških dejavnosti in trajnostnemu razvoju občin, kar posledično pozitivno vpliva na rast BDP ter dolgoročno spodbuja konkurenčnost v blaginji lokalnih skupnosti.
Sprejet Program porabe sredstev Podnebnega sklada za leta 2025–2028
Vlada je sprejela Odlok o Programu porabe sredstev Podnebnega sklada za obdobje 2025–2028, ki nadaljuje ključne ukrepe iz prejšnjega obdobja in jim dodaja sredstva za leti 2027 in 2028, višina pa je določena glede na predvidene prihodke od dražb emisijskih kuponov.
Program predvideva 830 milijonov evrov izplačil v obdobju 2025-2028. Sredstva bodo namenjena ukrepom, ki podpirajo zeleni prehod in povečujejo odpornost Slovenije na podnebne spremembe. Največji delež bo namenjen: trajnostni mobilnosti (375 milijonov evrov, skoraj polovica vseh sredstev) – vključuje naložbe v posodobitev javnega potniškega prometa (nakup novih vlakov in avtobusov, razogljičenju gospodarstva (121 milijonov evrov), stavbam (111 milijonov evrov), obnovljivim virom energije (95 milijonov evrov) ter dodatnim ukrepom prilagajanja na podnebne spremembe (49 milijonov evrov).
Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2024
Vlada je sprejela poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2024. Gospodarska rast v Sloveniji se je v letu 2024 umirila, inflacija pa se je znižala na dva odstotka. Kmetijstvo z gozdarstvom, lovstvom in ribištvom je k skupni dodani vrednosti prispevalo 1,7 odstotka, delež zaposlenosti v teh dejavnostih pa je znašal 6,1 odstotka.
Po začasnih podatkih popisa kmetijskih gospodarstev (KMG) iz leta 2023 se nadaljuje trend njihovega zmanjševanja. Povprečno KMG obdeluje 8,9 hektarja kmetijskih zemljišč, kar je precej pod povprečjem EU.
Skupna kmetijska proizvodnja se je povečala za pet odstotkov, predvsem zaradi rasti rastlinske pridelave (za 10 odstotkov), medtem ko je živinoreja ostala na enaki ravni. Povečala se je razpoložljivost hrane na prebivalca pri večini rastlinskih in živalskih proizvodov. Stopnje samooskrbe so se zvišale pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju in medu, znižale pa pri mesu, mleku in jajcih.
Ekonomski rezultati kmetijstva na skupni ravni so bili v letu 2024 občutno boljši kot v letu prej in nekoliko nad povprečjem preteklega petletnega obdobja. Neto dodana vrednost kmetijstva se je v primerjavi z letom 2023 realno povečala za okoli dve petini, faktorski dohodek pa realno za skoraj petino. Ob nekoliko višji vrednosti kmetijske in občutno nižji vmesni potrošnji je faktorski dohodek nominalno znašal 617 milijonov evrov.
Proračunska izplačila za kmetijstvo so znašala 437,5 milijona evrov (8 odstotkov več kot 2023), največ za razvoj podeželja (50 odstotkov). Najpomembnejša trgovinska partnerica ostaja Hrvaška. Živilskopredelovalna industrija je stagnirala. Glavni izzivi so visoki stroški energentov in močna konkurenca, kar omejuje konkurenčnost sektorja.
Vir: Vlada RS