Uredba o izvajanju intervencije podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti in v ohranjanje kulturne dediščine
Vlada je izdala Uredbo o izvajanju intervencije podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti, vključno z biogospodarstvom, in v ohranjanje kulturne dediščine iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, ki jo bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije.
Uredba ureja izvajanje intervencije IRP25 Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti, vključno z biogospodarstvom, in v ohranjanje kulturne dediščine iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027. Cilj intervencije je razvoj nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti in diverzifikacija dejavnosti na družinski kmetiji, s čimer se izboljšuje gospodarska vzdržnost kmetij, krepi njihova odpornost na tržne in podnebne izzive ter ustvarjajo nova delovna mesta na podeželju.
Podpora iz intervencije IRP25 je namenjena naložbam v naslednje nekmetijske dopolnilne dejavnosti iz uredbe, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji: turizem na družinski kmetiji; dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na družinski kmetiji, storitvami oziroma izdelki ter predelava rastlinskih odpadkov in proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov.
Stopnja javne podpore znaša 30 odstotkov upravičenih stroškov naložbe in se lahko poveča do največ 50 odstotkov. Podpora se dodeli kot pomoč de minimis. Ključno pravilo je, da skupni znesek teh pomoči upravičencu ne sme preseči 300.000 evrov v obdobju treh let. Upravičenec lahko uveljavlja predplačilo v višini do 50 odstotkov odobrenih sredstev.
Vlada o odprtju proračunske postavke za odpravo posledic škode v kmetijstvu
Vlada je odločila, da se v finančnem načrtu Ministrstva za kmetijstvo za leto 2026 odpre proračunska postavka Finančni instrumenti za odpravo posledic škode v kmetijstvu, ki je potrebna, da se omogoči upravičencem v kmetijskem sektorju hiter dostop do finančnih sredstev za začetek odprave posledic škode zaradi pojava naravnih nesreč, kot so pomladanska pozeba, neurja z vetrom in točo, suša, vročinski stres, poplave ter napadi škodljivcev in bolezni, kar se odraža na količini in kakovosti pridelkov ter stabilnosti pridelave.
Finančni inženiring v obliki kreditov ali garancij, ki so namenjeni odpravi posledic naravne nesreče, se lahko dodeli le za tisti del škode, ki ni predmet nadomestila škode po drugih ukrepih.
Sredstva za pokrivanje obveznosti v višini tri milijone evrov se v letu 2026 zagotovijo s prerazporeditvijo pravic porabe iz finančnega načrta Ministrstva za finance.
Stališče Republike Slovenije do Akta EU o razvoju računalništva v oblaku in UI
Vlada je sprejela predlog stališča Republike Slovenije do Predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev evropskega ekosistema računalništva v oblaku in UI (akt EU o razvoju računalništva v oblaku in UI) in ga pošlje v odločanje Državnemu zboru.
Republika Slovenija podpira prizadevanja Evropske unije za krepitev lastnih zmogljivosti na področju storitev računalništva v oblaku in umetne inteligence (UI). V zvezi s tem podpira namen in cilje predloga Akta o razvoju računalništva v oblaku in UI, zlasti krepitev evropskih računskih zmogljivosti, razvoj varnih in konkurenčnih evropskih storitev računalništva v oblaku, spodbujanje raziskav, razvoja in uporabe UI ter zmanjševanje strateške tehnološke odvisnosti unije. Pri tem ocenjuje, da je treba pri izvajanju predlaganih ukrepov zagotoviti uravnotežen pristop, ki bo spodbujal inovacije, varoval javni interes ter preprečeval nesorazmerne administrativne, kadrovske in finančne obremenitve. Republika Slovenija poudarja pomen raziskovalne dejavnosti kot sestavnega dela celotnega razvojnega cikla na področju storitev računalništva v oblaku in UI.
Republika Slovenija podpira cilje predloga Akta o razvoju računalništva v oblaku in UI, pri čemer si bo v nadaljnjih pogajanjih prizadevala za izboljšanje določb predloga uredbe z namenom zagotovitve jasne, pravno predvidljive, izvedljive, sorazmerne in stroškovno vzdržne ureditve, ki bo upoštevala posebnosti manjših držav članic, javnega sektorja ter malih in srednjih podjetij.
Mnenje vlade o Predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o debirokratizaciji in racionalizaciji
Vlada Republike Slovenije je sprejela Mnenje o Predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o debirokratizaciji in racionalizaciji, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (s prvopodpisano Jelko Godec), ter ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.
Vlada pojasnjuje, da podpira debirokratizacijo, racionalizacijo v organizaciji in delovanju celotne javne uprave ter zagotavljanje stabilnih, vzdržnih in predvidljivih javnih financ, saj navedeno izhaja tudi iz zavez Koalicijske pogodbe za mandat 2026–2030. Vlada se strinja, da je vprašanje debirokratizacije in racionalizacije javnega sektorja pomembno družbeno vprašanje, o katerem je utemeljeno pridobiti mnenje volivk in volivcev, zato predlog za razpis posvetovalnega referenduma podpira.
Vlada je potrdila predlog novele Zakona o varstvu javnega reda in miru
Vlada predlaga, da se 9. člen obstoječega Zakona o varstvu javnega reda in miru dopolni z novim 9.a členom, ki določa, da mora imeti oseba na javnem kraju obraz razkrit tako, da so prepoznavne njene obrazne poteze. Obveznost ne velja, kadar je zakritje potrebno zaradi zdravstvenih ali poklicnih razlogov, športne dejavnosti ali umetniške, kulturne oziroma tradicionalne prireditve. Za kršitev je predlagana globa od 200 do 600 evrov, če pa se oseba udeleži ravnanja, pri katerem se z uporabo nasilja nad osebami, napadi na premoženje ali z drugim nasilnim ravnanjem ogroža javni red in mir, je predlagana globa od 1500 do 5000 evrov.
Cilj ureditve je zagotoviti prepoznavanje obraznih potez oseb na javnih krajih ter prispevati k zagotavljanju javne varnosti in lažjemu preverjanju identitete.
Vlada o realizaciji izplačil iz državnega proračuna
Vlada Republike Slovenije se je seznanila z Mesečnim poročilom o realizaciji izplačil iz državnega proračuna po posameznih neposrednih proračunskih uporabnikih. Slovenija je dosegla dva pomemba mejnika pri koriščenju evropskih sredstev. Cilj N+3 je bil dosežen pri koriščenju sredstev iz Sklada za pravični prehod in čezmejnih programih Interreg. Na področju evropske kohezijske politike si za njegovo doseganje še naprej intenzivno prizadevajo. Do 30. septembra 2026 je bilo iz veljavnega proračuna v višini 560,4 mio EUR EU dela realiziranih 197,5 mio EUR sredstev, kar predstavlja 35 odstotkov sredstev veljavnega poračuna RS.
(Vir: Vlada RS)