1.1. Občina Borovnica postala 193. občina članica Skupnosti občin Slovenije
Občina Borovnica je postala 193. občina članica Skupnosti občin Slovenije in na tem mestu ji izrekamo posebno dobrodošlico.
Župan Občine Dobje je gospod Peter Črnilogar.
Borovnica, znana po nekoč mogočnem železniškem viaduktu in slikoviti soteski Pekel, je danes prepoznavna tudi po največjih nasadih ameriških borovnic v Sloveniji. Raztezajo se na Ljubljanskem barju, po slastnih modrih jagodah pa je poimenovana vsakoletna turistična prireditev Praznik borovnic, ki jo prebivalci pripravijo v drugi polovici julija.
Občina Borovnica je od glavnih mestnih ulic oddaljena le 18 minut vožnje z vlakom in leži na jugozahodnem robu Ljubljanske kotline. Dodatno privlačnost ji daje stičišče geografskih regij in tektonskih prelomov. Na njenih tleh se namreč srečujeta dinarski in predalpski svet, v planotah za vasjo pa se že začenja tudi Kras. Naselja občine s severne strani objema Ljubljansko barje, na vzhodu Planina, na zahodu Trebelnik, južno stran kotline pa obkrožajo blizu tisoč metrov visoki hribi, ki se dvigajo nad vasmi v Kotih. Pred tisočletji se je na večjem območju doline razprostiralo plitvo jezero. Segalo je vse do obronkov hribov, ki obdajajo kotlino. Zabočevo je prvi naseljen kraj občine, v vaseh, ki ležijo na ali ob Barju, pa so našli arheološke ostanke iz različnih obdobij.
Poleg koliščarjev, skrivnostnega močvirja in bistriškega samostana sta Borovnico močno zaznamovala predvsem veličasten viadukt in železniška proga Dunaj-Trst. Omogočila sta ji razvoj in povezavo s svetom, obenem pa ji med drugo svetovno vojno zadala globoke rane. Ena izmed njih je ustrelitev šestnajstih nedolžnih fantov in mož 10. marca 1942 v Gramozni jami. V spomin na ta dan obeležujejo Spominski dan. Od zanimive verige petih železniških premostitvenih objektov so v občini ohranjeni štirje, vidni pa so tudi ostanki stare proge. Še danes je prevozen Jelenov oz. Dolinski most, na najmogočnejšega pa spominja le steber, proglašen za tehniški spomenik.
V Borovnico vodi več poti, prav vsaka pa pozornim očem odkrije mnogo zanimivega. Najpomembnejši cesti vodita prek Barja; prva mimo Podpeči in druga preko Vrhnike, ostale pa tečejo po manj obljudenih delih doline ali po gozdovih. Poznajo jih predvsem domačini, športniki in pohodniki, saj je na planotah nad kotlino kar nekaj razglednih točk, vzletišč za jadralne padalce in zmajarje ter primernih poti za gorsko kolesarjenje. Čez občino potekajo označene planinske poti in evropska pešpot E 7, med najbolj priljubljenimi točkami pa sta Rakitna in planota Menišija nad sotesko Pekel. Prek Borovniške kotline poteka tudi 5. vseevropski koridor Barcelona-Kijev.
Na robu Ljubljanskega barja so se rodili, šolali ali živeli ljudje, ki so zaznamovali krajevno in slovensko zgodovino. Med njimi so bili literarna zgodovinarka dr. Marja Boršnik, pesnik dr. Ivan Korošec, nadučitelj in sadjar Franc Papler, pisatelj Jože Kranjc, dr. Danilo Majaron in dr. Fran Ramovš pa sta med najbolj zaslužnimi ustanovitelji ljubljanske univerze. Radi se spomnijo tudi tistih, ki so o njih samo pisali ali jih obiskovali. Eden izmed njih je bil France Prešeren, ki je pri stricu vikarju pogosto preživljal počitnice in se družil z dijaki, razvajala pa jih je stara mati.
Samostojna občina je Borovnica ponovno postala leta 1995, sestavlja pa jo dvanajst naselij: Brezovica, Niževec, Zabočevo, Ohonica, Lašče, Pristava, Dražica, Breg, Pako, Dol, Laze in Borovnica, kjer je tudi sedež. Poleg zanimive zgodovine, kulturne in naravne dediščine življenje v občini bogatijo tudi številna društva. Imajo osnovno šolo, enoto glasbene šole, vrtec, zdravstveni dom z lekarno, banko, knjižnico, dve trgovini, avtobusno in železniško postajo, pošto. Ljubiteljem dobre hrane in pijače se posvetijo v gostiščih Pekel, Godec, Most in Kim-Vi, bistroju Škorpijon, baru Faškarija in kavarni NKM.
V občini je že več desetletij prisotna lesna industrija, o bogati tovrstni zgodovini pa pričajo ostanki in opisi mlinov ter žag, ki so se nekoč oglašali ob številnih potokih. Domačini so našli zaposlitev tudi v kemični tovarni Fenolit na Bregu, večina pa se jih vozi na delo v druge kraje, predvsem v Ljubljano in na Vrhniko.
Borovnica je ena izmed občin, ki so danes vključene v javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, v njenih globinah pa se nahaja zajetje pitne vode za prebivalce njihove in vrhniške občine.
Več informacij vam je na voljo na povezavi https://www.borovnica.si/