Vlada sprejela letne programe sanacije po naravnih nesrečah za leto 2026
Vlada je sprejela letne programe odprave posledic neposredne škode zaradi naravnih nesreč iz leta 2023, ki se bodo izvajali v letošnjem letu. Sprejeti so bili naslednji programi:
- Letni program odprave posledic neposredne škode zaradi močnega neurja z deževjem in poplavami med 6. in 7. majem 2023 za leto 2026,
- Letni program odprave posledic neposredne škode zaradi močnega neurja z dežjem, poplavami in vetrom med 12. in 13. julijem 2023 za leto 2026,
- Letni program odprave posledic neposredne škode zaradi neurja z dežjem, vetrom, zemeljskimi plazovi in poplavami med 17. julijem in 3. avgustom 2023 za leto 2026,
- Letni program odprave posledic neposredne škode zaradi obilnega deževja s poplavami in plazovi od 14. do 23. maja 2023 za leto 2026,
- Letni program odprave neposredne škode na stvareh zaradi močnih neurij s plazovi in poplavami od 27. oktobra do 6. novembra 2023 za leto 2026.
Vlada sprejela letni načrt razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2026
Skupno je v Letnem načrtu razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2026 načrtovana izvedba 53 poslov prodaj, menjav in neodplačnih prenosov lastninske pravice z državnih gozdov na občino iz 24. člena ZGGLRS. LNR 2026 v vseh programih prodaje nepremičnin predvideva skupno 48 poslov, s katerimi je predvidena odtujitev 13,11 hektarja v skupni vrednosti nekaj manj kot 2 milijona evrov.
Letni načrt razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2026 vključuje tudi en posel neodplačnega prenosa gozdnih zemljišč na občine. Skupna površina zemljišč, ki se bodo neodplačno prenesla na občine, znaša 0,02 hektarja in je ocenjena na 2.570 evrov.
Strateške usmeritve in prioritete inšpektoratov oziroma inšpekcij v letu 2026
Vlada se je seznanila s Strateškimi usmeritvami in prioritetami inšpektoratov oziroma inšpekcij v letu 2026. Ministrstvo za javno upravo je, v skladu z določili Zakona o inšpekcijskem nadzoru, od Urada Vlade za informacijsko varnost, ministrstev in inšpektoratov oziroma inšpekcij pridobilo podatke glede v letu 2026 načrtovanih: sistemskih inšpekcijskih nadzorov, prioritetnih inšpekcijskih nadzorov na osnovi prejetih pobud in prijav, inšpekcijskih nadzorov na podlagi ostalih prejetih pobud in prijav, ki niso bili določeni kot prioritetni, prekrškovnih postopkov in skupnih inšpekcijskih nadzorov oziroma sodelovanja ter na podlagi prejetih podatkov pripravilo omenjeni dokument.
V gradivu so določene tudi strateške usmeritve in prioritete dela za Inšpektorat za obrambo ter za Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Pomladanska napoved 2026: Gospodarska rast se bo okrepila, ob postopnem okrevanju izvoznega sektorja in krepitvi zasebne potrošnje; trenutno močno povečana geopolitična negotovost
Vlada se je seznanila s Pomladansko napovedjo gospodarskih gibanj 2026, ki jo je pripravil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).
Po osrednjem scenariju, ki ne predvideva dolgotrajno povišanih cen nafte in plina ter njihove otežene dobave, se bo rast BDP v Sloveniji letos okrepila (2,0 %), kar je zelo blizu jesenskim pričakovanjem UMAR, podobna bo tudi v prihodnjih dveh letih. Izvozno usmerjeni del gospodarstva bo postopno okreval ob izboljšanih obetih industrijske proizvodnje v najpomembnejših trgovinskih partnericah.
Nadaljevala se bo rast investicijske aktivnosti, ki bo še naprej temeljila predvsem na javnih investicijah, tudi rast zasebne potrošnje se bo okrepila. Letos bo inflacija (2,6 % konec leta, 2,5 % povprečna) podobna lanski, še naprej pričakujemo nadpovprečno rast cen storitev in hrane. V naslednjih letih se bo inflacija ob odsotnosti šokov postopoma zniževala proti 2 %. Uresničitev Pomladanske napovedi spremljajo velika negativna tveganja v mednarodnem okolju, zlasti v povezavi z geopolitičnimi konflikti na Bližnjem vzhodu in njihovo zaostritvijo ter morebitno dolgotrajnostjo. Veliko tveganje ostaja tudi morebitno povečevanje trgovinskih ovir in vztrajanje globalne trgovinske negotovosti.
Poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike 2021–2027 in zaključevanju programskega obdobja 2014–2020 za obdobje od januarja 2014 do decembra 2025
Vlada Republike Slovenije se je seznanila s Poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike (EKP) 2021–2027 in zaključevanju programskega obdobja 2014–2020 za obdobje od januarja 2014 do decembra 2025. V vmesnem času so se aktivnosti intenzivno nadaljevale, zato so v nadaljevanju navedeni podatki na zadnji delovni dan meseca februarja.
Do 27. februarja je bilo v programskem obdobju 2021-2027:
- izdanih za 2 milijardi evrov (EU del) odločitev o podpori, kar je 56 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev;
- potrjenih operacij v skupni vrednosti 1.404 milijarde evrov (EU del), kar je 39 odstotkov razpoložljivih sredstev;
- izplačil iz državnega proračuna v skupni vrednosti 393 milijonov evrov (EU del), kar predstavlja 11 odstotkov pravic porabe;
- skupno je bilo certificiranih 391 milijonov evrov (EU del) izdatkov.
Izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020 je v zaključni fazi, saj so bile izdane vse odločitve o podpori in izvedena vsa izplačila, trenutno pa poteka zaključevanje operacij.
Strategija skladnega regionalnega razvoja
Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Resolucije o strategiji regionalnega razvoja Slovenije za obdobje 2026 – 2050 in ga predložila Državnemu zboru v obravnavo. Slovenija se s Strategijo regionalnega razvoja Slovenije do 2050 jasno odloča za policentrični razvoj, ki krepi vsa regijska središča in zmanjšuje prekomerno centralizacijo v Osrednjeslovenski regiji. Cilj je nadaljnja krepitev Ljubljane in razvojno uravnotežena država z več močnimi središči. Le regije, ki so povezane, odporne in konkurenčne ter regije, ki so dobro upravljane, lahko dosežejo zastavljene cilje.
Strategija v ospredje postavlja ekonomsko preobrazbo regij z osredotočenostjo na rast produktivnosti in konkurenčnosti, razvoj človeških virov ter dostop do storitev. Prednostna področja so:
- Spodbujanje ekonomske preobrazbe z osredotočenostjo na rast produktivnosti in konkurenčnosti ter razvoj človeških virov.
- Zagotavljanje ustrezne dostopnosti v regijah do javnih storitev in infrastrukture, za doseganje visoke kakovost življenja.
- Osredotočena podpora obmejnim območjem in območjem s posebnimi razvojnimi izzivi
- Krepitev sistema upravljanja in izvajanja razvojnih politik na državni in regionalni ravni.
Nov regionalni razvojni model temelji na teritorialnem pristopu, ki predvideva ciljno podporo območjem glede na njihove specifične potrebe in razvojne značilnosti ter poudarja dolgoročno naravnanost gospodarskega razvoja in kakovostno življenje v vseh regijah, z dostopom do:
- delovnih mest z višjo dodano vrednostjo in
- kakovostnih javnih in tržnih storitev čim bliže kraju bivanja.
S tem pristopom strategija neposredno naslavlja vsakodnevne potrebe ljudi in zmanjšuje dnevne migracije.
V skladu s Strategijo regionalnega razvoja Slovenije regije niso več obravnavane zgolj kot izvajalke lokalnih infrastrukturnih projektov, temveč kot aktivni viri gospodarskega, inovacijskega in družbenega razvoja države. Težišče regionalne politike se premika k znanju, podjetništvu, inovacijam in gospodarski preobrazbi. Podpora regijam bo v prihodnje celovita, ciljno usmerjena in prilagojena njihovim razvojnim izzivom. Ukrepi in projekti se bodo oblikovali po meri regije.
Sprejem besedila Predloga resolucije o strategiji regionalnega razvoja Slovenije za obdobje 2026 – 2050 je nujen tudi zaradi nadaljnjih aktivnosti, pomembnih za koriščenje evropskih sredstev v novem večletnem finančnem obdobju. Sprejemu strategije bo sledila priprava regionalnih razvojnih programov in izvedbenih dokumentov:
- na ravni države – akcijski program za skladen regionalni razvoj Slovenije
- na ravni regije – dogovori za razvoj regij.
Nacionalna strategija za umetno inteligenco do leta 2030
Vlada Republike Slovenije je sprejela Nacionalno strategijo za umetno inteligenco do leta 2030 (NsUI 2030), s katero Slovenija postavlja celovit strateški okvir za razvoj, uvajanje in odgovorno uporabo umetne inteligence v gospodarstvu, javnem sektorju in širši družbi.
Strategija umetno inteligenco opredeljuje kot eno ključnih tehnologij za dvig konkurenčnosti, produktivnosti, digitalno preobrazbo ter zeleni prehod države. NsUI 2030 določa pet strateških ciljev: razvoj suverene in zaupanja vredne umetne inteligence, širšo uporabo UI v gospodarstvu in javnem sektorju, krepitev znanja in inovacijskega ekosistema, zagotavljanje varne in odgovorne rabe ter okrepitev mednarodne vpetosti Slovenije.
Vlada je Ministrstvu za digitalno preobrazbo naložila, da v devetih mesecih pripravi akcijski načrt z natančno opredeljenimi ukrepi, časovnico in finančnimi viri.
Povračilo stroškov občinam zaradi začasne ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah
Slovenija je 21. oktobra 2023 uvedla začasen ponovni nadzor na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko, ki traja do vključno 21. junija 2026. Na podlagi Zakona o nadzoru državne meje so občine ob državni meji, kjer je tak nadzor uveden, upravičene do finančnega nadomestila zaradi ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah.
Skupna višina zagotovljenih sredstev v letu 2026 za povračilo stroškov občinam ob meji z Madžarsko in Hrvaško znaša dva milijona evrov.
Občinam se izplača finančno nadomestilo za upravičene stroške zaradi začasne ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah, ki ima za posledico intenzivnejše izvajanje dejavnosti in ukrepov ter povečano prisotnost policije na območju občin ob državni meji, kjer je nadzor uveden. Med upravičene stroške sodijo stroški zaradi obnove in investicijskega vzdrževanja občinskih cest in javnih poti, ki so dodatno obremenjene zaradi začasne ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah, in drugi stroški, ki so posledica izvajanja dejavnosti in ukrepov.
Občine izkažejo višino nastalih stroškov z ustreznimi listinami in utemeljitvijo namenske porabe. Zahtevek za povračilo dela stroškov, nastalih v tekočem koledarskem letu, do 15. novembra tekočega koledarskega leta pošljejo Ministrstvu za notranje zadeve.
Vlada sprejela Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi neurja s poplavami in zemeljskimi plazovi 16. in 17. novembra 2025
Na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč je Ministrstvo za naravne vire in prostor pripravilo Program odprave neposredne škode na stvareh zaradi neurja s poplavami in zemeljskimi plazovi 16. in 17. novembra 2025, v katerem so zajeti ukrepi za obnovo po naravni nesreči. Program zajema sanacijo vodotokov, obnovo cest in mostov, sanacijo plazov in usadov. Novembrsko neurje je največ škode povzročilo v občini Brda, pa tudi v Kanalu ob Soči, Tolminu in Bohinju. Sredstva za izvedbo programa se v letu 2026 zagotovijo v višini do 6,3 milijone evrov v okviru proračunske rezerve proračuna RS. Po letu 2026 se zagotavljajo pravice porabe iz integralnega proračuna v okviru finančnega načrta Ministrstva za naravne vire in prostor.
Vir: Vlada RS