Na sestanku pri državnem sekretarju Boštjanu Šeficu, ki sta se ga s strani SOS udeležila podpredsednik SOS Nejc Smole, ter župan občine Škofja Loka Tine Radinja. V uvodu je bilo izpostavljeno, da so občine v dveh letih po poplavah opravile izjemno delo, saj so izvedle že več kot 2.200 projektov, samo v letošnjem letu pa je bilo potrjenih več kot 200 novih projektov sanacije.
Podpredsednik SOS je ob tem opozoril na neprimerno pisanje medijev, kjer so občine prikazane kot krive za vračanje predplačilnih sredstev. Poudaril je, da gre v resnici za zaključek predhodnega programa, ki preide v redni program, znotraj katerega imajo občine zagotovljena sredstva za nadaljevanje sanacij. Državni sekretar je dodal, da so bila vračila zahtevana zaradi zahteve Računskega sodišča in zaradi zagotavljanja transparentnosti, da se en program zaključi, preden se začne drugi. Na KPV in MNVP so se pri tem posebej potrudili, da občine z vračili ne bi bile likvidnostno prizadete, saj cilj ni obremenjevanje občin, temveč nadaljevanje sanacije v rednem programu.
Navodila za prodajo občinskih zemljišč po ZOPN
Državni sekretar je predstavil tudi navodila za prodajo občinskih zemljišč v skladu z Zakonom o obnovi po naravnih nesrečah (ZOPN), ki jih bodo občine v kratkem prejele.
ZOPN omogoča odstopanje od Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, saj občinam omogoča, da zemljišča prodajo izključno oškodovancem. Postopek bo potekal po vzoru dodeljevanja neprofitnih stanovanj:
- občine bodo pripravile razpis,
- v razpisu bodo določeni kriteriji, ki bodo določali prednost pri možnosti nakupa parcele,
- prijaviti se bodo lahko le oškodovanci, ki imajo podpisano pogodbo o odkupu z državo.
Gre za pomemben korak, ki bo oškodovanim prebivalcem omogočil hitrejšo in bolj pravično pot do novih zemljišč.
Ključna pobuda občin – preglednost projektov
Kot najpomembnejšo pobudo so občine izpostavile potrebo po jasni informaciji o stanju projektov. Zaradi likvidnostnih težav nujno potrebujejo pregled, kje se projekt nahaja in kdo je njihov skrbnik. Predstavnika SOS sta predlagala vzpostavitev semaforja/preglednice stanja projektov, ki bi vsebovala:
- fazo, v kateri se projekt nahaja,
- skrbnika projekta kot kontaktno osebo za občino,
- zabeležbo o morebitnih zavrnitvah projekta.
Na ta način bi občine lahko pravočasno načrtovale finančne tokove in resurse, hkrati pa bi se razbremenili zaposleni na ministrstvih, saj občine danes pogosto več mesecev ne dobijo informacij o stanju svojih projektov.
Dodatni izzivi
Med izpostavljenimi izzivi predstavnikov SOS so bile tudi težave pri sprejemanju občinskih prostorskih načrtov (OPN), saj nekatere občine čakajo na nove poplavne karte. Obstaja realno tveganje, da občine ne bodo mogle sprejeti OPN-ja, saj zahtevani dokumenti s strani države ne bodo pripravljeni. Ker bodo naslednje leto tako državne kot lokalne volitve, bo naslenje leto rok zelo težko podaljšati.
Župan občine Škofja Loka je izpostavil tudi osnutek Pravilnika za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist na področju oskrbe s pitno vodo in kanalizacije, po katerem bi bila za vsako sanacijo potrebna celotna projektna dokumentacija. To bi postopke bistveno podaljšalo, saj bi bila potrebna javna naročila in dolgotrajna usklajevanja, kar lahko pomeni večmesečne zamude pri izvedbi nujnih sanacij. Državni sekretar se je strinjal, da mora biti predvsem pri odpravi posledic naravnih nesreč dana možnost za intervencijska dela, ter nato še krajše obdobje za takojšnjo sanacijo (vzpostavitev v privotno stanje).