Novo mesto, 11. 10. 2024 – Potekala je 7. redna seja Predsedstva Skupnosti občin Slovenije. Županje in župani so se pogovarjali o napredku pri pogajanjih glede višine povprečnine za leti 2025 in 2026, prevetrili rezultate pogajanj o plačah županov in direktorjev občinskih uprav, ter se dotaknili zakonodajnih predlogov, ki zadevajo področje oskrbe s pitno vodo in odvajanja ter čiščenja komunalnih odpadnih vod in Zakona o varstvu okolja.
Predsednik Skupnosti občin Slovenije mag. Gregor Macedoni je na podlagi zadnjega sestanka med predstavniki občin in Ministrstvom za finance zbranim županjam in županom predstavil zadnji predlog ministrstva. Ta bi temeljil fiksnem delu financiranja in variabilnem delu financiranja. Fiksni del bi se izračunal glede na štiriletno povprečje stroškov, popravljanem z odstotki medletne rasti zadnjih treh let. Za leto 2025 bi to pomenilo povprečnino v višini 762,61 EUR, z upoštevanjem dodatnih zakonskih nalog pa bi država zagotovila 771 EUR na prebivalca. Predlagani koncept bi bil vezan na 54% dohodnine, kar bi za leto 2025 pomenilo 94% od te osnove.
Mag. Gregor Macedoni je predlagal izračun povprečnine na podlagi triletnega povprečja stroškov. Pri tem bi občine prejele 54% dohodnine, od katere bi se odštela sredstva za razvitost občin, sredstva za glavno mesto, skupne občinske uprave in povprečnina, preostanek pa bi bil namenjen odpravi nesorazmerij v financiranju zakonskih nalog med občinami. Zaradi razkoraka med prejeto primerno porabo občin in dejanskimi stroški za izvajanje zakonskih nalog, je potrebno upoštevati tudi možnosti občin za pridobivanje lastnih virov. Županje in župani so skupaj pregledali izračune po formuli, ki je osnova za izračun financiranja občin po predlogu Skupnosti občin Slovenije in podprli spremembo načina izračuna povprečnine (fiksni del), ki bo temeljila na triletnih povprečnih stroških občin in se pomnoži s triletnim povprečjem medletne rasti.
Predsedstvo je izrazilo naklonjenost predlogu ministrstva, da se financiranje v bodoče deli na fiksni in variabilni del financiranja. Oba skupaj bi v letu 2025 morala znašati vsaj 803 € na glavo prebivalca, vendar po dveh modelih. Fiksni model izračuna povprečnine po katerem bi vsaki občini pripadalo za leto 2025 771,33 EUR na prebivalca, kar predstavlja 46 EUR višjo povprečnino kot lani. Poleg tega pa še variabilni del, ki bi se namenil v enem delu kot dodatek za občine katerih primerna poraba ne pokriva stroškov zakonskih nalog, drugi del pa kot dodatek za občine, namenjen zmanjševanju razvojnih razlik med občinami.
V okviru prenove plačnega sistema v javnem sektorju je v državnozborski proceduri Predlog Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, kjer se na novo v plačni sistem uvršča tudi funkcionarje. Vodstvo in pogajalska skupina SOS so aktivno sodelovali pri pogajanjih za ustrezno uvrstitev plač županj in županov in pri umeščanju direktorjev občinskih uprav ter drugih javnih uslužbencev v plačne razrede. Država je predloge SOS večinsko upoštevala za prvih pet skupin županj in županov in jih relativno dobro umestila v plačno lestvico funkcionarjev.
Žal navedeno ne velja za predlagano razvrstitev plač županov in županj iz VI. in VII. razreda, ki zastopajo občine z do 5000 prebivalcev. Teh je v Sloveniji skupaj 108 in so po trenutnem predlogu še vedno med najslabše plačanimi funkcionarji. Glavni pogajalec v imenu občin, Marko Funkl, je ob predstavitvi poteka pogajanj povedal, da so »trenutne plače županj in županov popolnoma nesorazmerne z odgovornostjo in obveznostmi, zato je to področje predolgo čakalo na prenovo. Pričakujem, da bo pristojno ministrstvo prisluhnilo tudi glede nestrinjanj pri skupini VI in VII.«
Po oceni Skupnosti občin Slovenije pomeni predlagana uvrstitev v 45. oziroma 48. plačni razred razvrednotenje pomena njihovega dela in odgovornosti, saj lahko višino takšnega palčnega razreda doseže tudi bolje plačani javni uslužbenec. Predsedstvo SOS je soglasno podprlo zahtevo, da se te dve skupini županov uvrsti v najmanj 50. plačni razred.
Skupnost občin Slovenije si ves čas aktivno prizadeva tudi za ustrezno uvrstitev direktorjev občinskih uprav glede na uvrstitev županov in najvišjih javnih uslužbencev. Zadnjega predloga uvrstitve direktorjev občinskih uprav nikakor ni mogoče opredeliti kot ustrezne, saj je razpon med župani iz VI. in VII. kategorije ter direktorji teh kategorij zgolj simbolen in ne odraža dejanskega stanja. Kot je povedala dr. Jana Bolta Saje, zastopnica direktorjev občinskih uprav v pogajalski skupini SOS je kritična tudi do uvrstitve direktorjev iz I., II., III. in IV. Kategorije: »V primerjavi z uvrstitvijo najvišjih javnih uslužbencev zadnji predlog ne odpravlja anomalije današnjega sistema, v katerem lahko javni uslužbenec direktorja po osnovni plači in dodatkih, ki mu pripadajo, doseže ali celo preseže. S takšnim pristopom zagotovo ne ustvarjamo pogojev za iskanje najboljših kadrov na najvišjih delovnih mestih v javni upravi.«
Glede nove zakonodaje na področju oskrbe s pitno vodo in odvajanju ter čiščenju komunalnih odpadnih vod se je predsedstvo seznanilo tako s pripombami Skupnosti občin Slovenije kot s potekom zadnjega sestanka med predstavniki občin in ministrom za naravne vire in prostor Jožetom Novakom. Predsedstvo je izrazilo zaskrbljenost, zlasti zaradi previdene ukinitve koncesij na področju oskrbe s pitno vodo ter stroškov, ki so povezani s posledičnim ustanavljanjem javnih podjetij ali priključitvijo že obstoječim, kjer bo potrebno zagotavljati deleže za vstop v lastniško strukturo. Predsedstvo ocenjuje, da bi uvedba novih sistemov lahko povzročila večmilijonske stroške občinam, brez jamstva, da bodo nove oblike izvajanja cenejše. Županje in župani prav tako ocenjujejo, da je prepoved podizvajanja nalog, kot je npr. monitoring kakovosti pitne vode, v praksi nerealna in bi otežila nemoteno izvajanje storitev. Prav tako kot negativno ocenjujejo, da zakon uvaja odbitke presežka tržne dejavnosti le pri nekaterih javnih službah, kar bi lahko povzročilo nepravično finančno breme za določene storitve. Nove določbe glede neplačnikov in ugotavljanja njihove plačilnih zmožnosti pa bi po njihovem mnenju privedle do več neplačnikov in povečale administrativne ter finančne obremenitve občin. Bistvene težave, ki so jih županje in župani Predsedstva SOS izpostavili glede Zakona o varstvu okolja (ZVO-3) so poskus prehoda na novi sistem zbiranja nekaterih vrst embalaže, to je kavcijski sistem za odpadno embalažo. Ta obravnava le majhen del embalaže, ki je povezan z visokimi stroški za potrošnike, ki bodo stroške vzpostavitve sistema občutili na ceni končnega izdelka, medtem ko bistvenih okoljskih učinkov, zaradi majhne količine te vrste embalaže znotraj celotnega masnega toka, ni možno pričakovati. Prepričani so, da bi kavcijski sistem povzročil dodatne stroške potrošnikom in povečal inflacijo. Predlog zakona po novem tudi prisiljuje občine, da določijo prostor za javne prireditve, kar med županjami in župani vzbuja pomisleke o kršitvi ustavne pravice do zbiranja in združevanja ter nejasno opredeljuje ali je tak prostor lahko zgolj en ali več. Nejasno je tudi v katerem aktu naj bo tak prostor določen. Na področju inšpekcijskega nadzora nad zvočnimi napravami na prireditvah župani zahtevajo, da se jasno določi meja pristojnosti med državnimi in občinskimi inšpekcijskimi službami glede nadzora. Prav tako ni jasno zakaj novela zakona ne vključuje gospodarskih javnih služb urejanja in čiščenja javnih površin ter oskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadne vode. Županje in župani so mnenja, da bi moral Zakon o varstvu okolja ostati krovni zakon na tem področju in kot doslej vsebovati tudi omenjene javne službe.