Skupnost občin Slovenije je septembra lani na pobudo ene od občin članic opravila povpraševanje na temo podeljevanja koncesij in odpiranja podružnic. Ponovno smo občine zaprosili tudi za posredovanje tožb, ki jih zoper njih vlagajo zasebniki. Iz zbranih odgovorov izhaja, da podjetje, ki ima pridobljeno koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti v eni izmed občin članic in želi odpreti podružnico lekarne v drugih občinah, pri čemer se sklicuje na sodbo Sodišča EU z dne 10. 7. 2025 v zadevi C-715/23, zaposluje večje število občinskih uprav.
Postopki so v posameznih občinah trenutno v zelo različnih fazah, pri čemer iz njih izhaja bolj ali manj enoten vzorec:
- Zasebnik zaprosi za izdajo dovoljenja za obratovanje podružnice.
- Občina na prvi stopnji izdajo dovoljenja zavrne.
- Zasebnik vloži pritožbo.
- Občina na drugi stopnji (župan) pritožbo zavrne.
- Zasebnik vloži tožbo na Upravno sodišče.
- Upravno sodišče tožbo zavrne.
- Zasebnik vloži zahtevo za obnovo postopka, tako pri občini (obnova upravnega postopka) kot pred Upravnim sodiščem (obnova sodnega postopka).
- Zahteva za obnovo postopka je zavrnjena.
- Zasebnik vloži pritožbo.
- Pritožba je zavrnjena.
Stališče Upravnega sodišča
Upravno sodišče je pri odločanju v opisanih zadevah zavzelo stališče, da izdaja sodbe C-715/23 oziroma v njej zavzeta stališča Sodišča EU ne pomenijo razloga za obnovo postopka. Tako npr. sodba Upravnega sodišča I U 1896/2019 z dne 17. 11. 2025. Enako stališče izhaja iz sodbe I U 554/2022 z dne 22. 10. 2025, v kateri se je sodišče poglobljeno opredelilo do vseh bistvenih navedb in stališč, ki jih zasebnik uveljavlja v postopkih zoper občine. Anonimizirano sodbo objavljamo tukaj. Njeni bistveni poudarki so sledeči:
⚕️ Splošni in posamični občinski akti imajo učinek le na območju občine, ki jih izda. Zato lahko občina koncesijo podeli le za svoje območje (oziroma več sosednjih občin skupaj za območje teh občin).
⚕️Dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne lahko pridobi v določeni občini le tisti, ki ima v tej občini že odprto lekarno.
⚕️Ni pravilno stališče tožnice, da drugi odstavek 39. člena ZLD daje podlago za to, da ima koncesionar v občini koncedenta lekarno, v ostalih občinah pa podružnico lekarne.
⚕️Sodba C-715/23/EU in posledično Direktiva 2014/23/EU oziroma ZNKP se za presojo spornega razmerja ne uporabljata, saj občina ni izdala koncesijskega akta, ni objavila javnega razpisa za podelitev koncesije in ni vodila postopka podelitve koncesije.
⚕️Iz prakse SEU, ki se je v zvezi z lekarniško dejavnostjo že izreklo o omejitvi svobode ustanavljanja lekarn za nefarmacevte, o omejitvi geografske narave in različnih pogojih ustanavljanja podružnic za različne subjekte, izhaja tudi dopustnost omejitve teh svobod zaradi javnega interesa.
Pojasnilo Ministrstva za zdravje
Kakšen vpliv ima sodba SEU v zadevi C-715/23 na izvajanje lekarniške dejavnosti v Sloveniji je pojasnilo tudi Ministrstvo za zdravje v dopisu št. 1600-64/2025-2711-3 z dne 5. 11. 2025, o katerem smo že obveščali, in ga ponovno prilagamo tukaj.
Ministrstvo pojasnjuje, da so koncedenti poleg obveznosti po ZLD-1 in ZZDej dolžni dodatno izvajati tudi obveznosti za socialne in druge posebne storitve po 15. členu ZNKP (ocena vrednosti, študija opravičenosti, objava namere, objava obvestila o podelitvi koncesije, pravno varstvo v skladu z ZPVPJN). V postopku izdaje dovoljenja za poslovanje podružnice je ključno vprašanje, ali je kandidatom za podelitev koncesije ob prijavi na razpis lahko jasno, da bodo v primeru podelitve koncesije imeli tudi pravico poslovati preko podružnice.