Zakon o ukrepih pri dolgotrajni oskrbi
Vlada je sprejela mnenje o Predlogu zakona o ukrepih pri dolgotrajni oskrbi, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Luka Mesec)
Po mnenju vlade predlog zakona uvaja neenako obravnavo primerljivih oseb, saj privilegira posameznike, ki so že vključeni v institucionalno varstvo, v primerjavi z drugimi vlagatelji. Predlagana ureditev ustvarja dvojni sistem vstopa v dolgotrajno oskrbo, ki temelji na različnih metodologijah in ni primerljiv, kar povečuje tveganje za neenakopravno obravnavo. Predlog zakona prav tako povzroča dodatno administrativno breme, pravno negotovost in ni ustrezno finančno utemeljen. Vlada ocenjuje, da predlog zakona ne predstavlja primerne podlage za reševanje izpostavljenih vprašanj ter da bi njegova uveljavitev povzročila več sistemskih, pravnih in izvedbenih težav, kot bi jih odpravila, zato predloga zakona ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Zakon o referendumu in ljudski iniciativi
Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI-G), ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo in sprejem po skrajšanem postopku predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Tereza Novak).
Med predlaganimi spremembami zakona je uvedba dveh stalno določenih dni v koledarskem letu, na katera bi se izvajalo glasovanje na referendumih, razpisanih v posameznem koledarskem letu.
Vlada ocenjuje, da je veljaven zakonski okvir glede rokov za razpis referenduma primeren in že omogoča, da se ob določenih pogojih na en dan razpiše več referendumov, zato predloga zakona ne podpira.
Opozori tudi, da bi se z uvedbo dveh referendumskih dni lahko nesorazmerno podaljšali zakonodajni postopki ter roki za uveljavitve zakonov.
Vlada v mnenju med drugim pojasni, da so v Zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi1 (ZRLI) določeni številni roki, v katerih se morajo izvajati oziroma opraviti referendumska opravila.
Pomembno je, da se referendumski postopek odvija hitro in da si posamezne faze oziroma opravila kontinuirano sledijo.
Če bi bilo na isti dan razpisanih več referendumov, bi njihova izvedba predstavljala znaten organizacijski izziv za organe, pristojne za izvedbo referendumskih opravil, hkrati pa bi lahko zaradi nepreglednosti in nejasnosti povzročila težave tudi volivcem.
Vlada zaradi navedenega meni, da je bolj primerna veljavna ureditev, ki DZ v vsakem posamičnem primeru prepušča odločitev, da pri razpisu referenduma odloči po pravilu, da od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor 30 dni in ne več kot 1 leto.
Vlada ne podpira uvedbe kavcijskega sistema za embalažo pijač
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji podprla mnenje Državnega sveta Republike Slovenije, ki ne podpira nadaljnje obravnave predloga Zakona o kavcijskem sistemu za embalažo pijač (ZKSEP-1).
Državni svet sicer priznava, da je cilj predloga izboljšati zbiranje in recikliranje plastenk ter pločevink in prispevati k doseganju evropskih okoljskih ciljev, vendar ocenjuje, da predlagana ureditev odpira številna vsebinska, organizacijska, finančna in izvedbena vprašanja. Po njegovem mnenju predlog v sedanji obliki ni dovolj strokovno usklajen in bi zahteval dodatno razpravo z vsemi ključnimi deležniki.
Uradni podatki kažejo, da Slovenija z obstoječim sistemom ločenega zbiranja odpadkov že dosega oziroma se približuje evropskim ciljem glede zbiranja plastenk in pločevink. Doseženi rezultati so posledica dolgoletnih vlaganj v infrastrukturo, učinkovitega sistema ločenega zbiranja ter visoke stopnje ozaveščenosti prebivalcev.
Po oceni Državnega sveta bi uvedba kavcijskega sistema lahko povzročila dodatne stroške za trgovce, občine, komunalna podjetja in potrošnike, podvajanje infrastrukture ter logistične in organizacijske zaplete. Negativno bi lahko vplivala tudi na ekonomsko vzdržnost obstoječega sistema ravnanja z odpadki. Zato Državni svet meni, da bi bilo bolj smiselno nadalje nadgrajevati in optimizirati obstoječi sistem ločenega zbiranja odpadne embalaže.
Vlada se zaveda pomena učinkovite okoljske politike, doseganja okoljskih ciljev ter zagotavljanja kroženja recikliranih materialov in njihove ponovne uporabe v novih proizvodih, s čimer se zmanjšuje poraba naravnih virov.
Cilji glede ločenega zbiranja in vsebnosti reciklirane plastike so določeni v Direktivi (EU) 2019/904 o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje in Uredbi (EU) 2025/40 o embalaži in odpadni embalaži. V skladu z njima mora Slovenija zagotoviti:
- Do 1. januarja 2029 mora Slovenija ločeno zbrati najmanj 90 % skupne mase plastenk, ki so bile dane na trg.
- Do 1. januarja 2029 mora ločeno zbrati najmanj 90 % skupne mase pločevink, ki so bile dane na trg.
- Plastenke morajo biti izdelane tudi iz reciklirane plastike. Povprečni delež reciklirane plastike v vseh plastenkah, danih na trg, mora znašati najmanj:
- 30 % leta 2025,
- 65 % leta 2040.
Pomembna razlika: pri prvih dveh točkah gre za delež zbrane embalaže glede na njeno maso, pri tretji pa za delež recikliranega materiala v novih plastenkah.
Uredba (EU) 2025/40, ki se neposredno uporablja tudi v slovenskem pravnem redu, določa pogoje, pod katerimi mora država članica uvesti kavcijski sistem. Slovenija bi ga morala uvesti, če:
- v letu 2026 ne bi dosegla več kot 80-odstotnega deleža ločeno zbranih odpadnih plastenk in pločevink pijač;
- bi dosegla 80-odstotni prag in izvajala ukrepe iz potrjenega izvedbenega načrta, vendar nato tri zaporedna leta ne bi dosegla 90-odstotnega okoljskega cilja;
- Evropska komisija ne bi potrdila izvedbenega načrta.
Podatki Agencije Republike Slovenije za okolje kažejo, da je delež ločeno zbranih odpadnih plastenk pijač leta 2023 znašal 80 odstotkov, leta 2024 90,7 odstotka, leta 2025 pa 86 odstotkov. Podatki za leti 2024 in 2025 še niso dokončni in uradno potrjeni, vendar kažejo, da se učinkovitost obstoječega sistema izboljšuje.
Vlada zato po preučitvi razpoložljivega gradiva in analizi aktualnih rezultatov ne podpira nadaljnje obravnave Predloga zakona o kavcijskem sistemu za embalažo pijač. Trend zadnjih treh let namreč kaže na uspešno izboljševanje ravnanja z odpadno embalažo, zato uvedba kavcijskega sistema po trenutnih ocenah najmanj do leta 2031 ne bo potrebna. Ob nadaljnjem doseganju predpisanih okoljskih ciljev pa se lahko izkaže, da njegova uvedba ne bo potrebna niti pozneje.
(Vir: Vlada RS)