Vlada potrdila državna proračuna za prihodnji dve leti
Vlada Republike Slovenije je potrdila predlog sprememb državnega proračuna za leto 2027 in predlog državnega proračuna za leto 2028 skupaj s spremljajočimi proračunskimi dokumenti.
Vlada je pri pripravi proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti poleg Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Republike Slovenije 2025-2028 upoštevala tudi jesensko gospodarsko napoved Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj ter napovedi predlagateljev finančnih načrtov glede izvajanja Sklada za obnovo, evropske kohezijske politike iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027 in drugih evropskih sredstev. Vlada je imela v uvidu tudi začetek izvajanja novega večletnega finančnega okvira za obdobje 2028-2034, ki naj bi bil po predlogu Evropske komisije usmerjen v rezultate po vzoru Mehanizma za okrevanje in odpornost ter Skupne kmetijske politike.
Vsebinsko v letih 2027 in 2028 v ospredju ostajajo ukrepi, namenjeni razvoju in blaginji Slovenije, pospešitvi gospodarske rasti, boju proti korupciji in organizirani kriminaliteti, decentralizaciji, debirokratizaciji ter krepitvi varnosti in obrambe.
Za leto 2027 so prihodki načrtovani v višini 17 milijard evrov, kar je 6,7 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu za prihodnje leto. Odhodki lahko dosežejo 19,4 milijarde evrov oziroma 6,9 odstotka več kot v sprejetem proračunu za leto 2027, proračunski primanjkljaj pa 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.
Za leto 2028 so prihodki načrtovani v višini 17,7 milijarde evrov (3,8 odstotka več kot v predlogu sprememb proračuna za leto 2027), odhodki pa v višini 19,4 milijarde evrov (primerljivo predlogu sprememb proračuna za leto 2027). Primanjkljaj lahko leta 2028 doseže 1,7 milijarde evrov oziroma dva odstotka BDP.
Vlada je potrdila tudi predlog Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2027 in 2028, ki omogoča tekoče in nemoteno izvajanje proračunov, in določila dokončen predlog zaključnega računa državnega proračuna za leto 2025.
Seznanitev vlade s poročilom o zadolževanju občin
Vlada se je seznanila s Poročilom o zadolževanju občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2025 ter stanjem zadolženosti na dan 31. decembra 2025.
Skupna zadolženost občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin se je v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 povečala za 33 milijonov evrov in je konec leta 2025 znašala 1,5 milijarde evrov oziroma 2,15 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V strukturi skupne zadolžitve so 75 odstotkov predstavljali dolgovi občin in 25 odstotkov dolgovi pravnih oseb v občinah. Povprečni skupni dolg na prebivalca v letu 2025 je znašal 735 evrov.
Na Ministrstvu za finance ugotavljamo, da obseg skupne zadolženosti občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2025 ni zaskrbljujoč. Občine s pomočjo zadolževanja izvajajo ciljno usmerjene investicije, katerih namen je ustvarjanje novih delovnih mest, izboljšanje življenjskih pogojev prebivalcev ter krepitev gospodarske razvitosti na lokalni ravni.
Vlada sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja
Predlog sprememb Zakona o varstvu okolja na področju proizvajalčeve razširjene odgovornosti vzpostavlja ustavno skladno in pravno varno ureditev ter jasno zakonsko podlago za prekrške in sankcioniranje kršitev.
Predlog omogoča tudi uvedbo novih digitalnih okoljskih sistemov od leta 2027. Hkrati podaljšuje prehodni rok za izpolnitev pogoja lastništva nepremičnin in premičnin na področju ravnanja z odpadki. Po novem bo treba ta pogoj izpolniti do leta 2029. Spremembe bodo prispevale k učinkovitejšemu izvajanju postopkov in lažji prilagoditvi zavezancev novi ureditvi.
Zakon vzpostavlja tudi pravno podlago za delovanje celovitega informacijskega sistema za elektronsko vlaganje vlog za predhodni postopek in okoljevarstvena dovoljenja.
Vlada se je seznanila s strateškimi izhodišči za pripravo na VFO 2028–2034 in ustanovila medresorski delovni skupini za pripravo programov VFO 2028–2034
Strateška izhodišča se osredotočajo na pripravo Republike Slovenije na večletni finančni okvir (VFO) Evropske unije za obdobje 2028–2034 ter zlasti na novo programsko in izvedbeno arhitekturo evropskih sredstev. Predlog Evropske komisije za VFO 2028–2034, objavljen 16. julija 2025, je v fazi pogajanj v okviru Sveta Evropske unije. Novi VFO v ospredje postavlja konkurenčnost, raziskave in inovacije, zeleni in digitalni prehod, strateško avtonomijo, odpornost ter socialno in teritorialno kohezijo.
V okviru predloga uredbe o Načrtu za nacionalna in regionalna partnerstva (NRP) je predvideno, da vsaka država članica pripravi enoten Načrt za NRP, ki bo združil dosedanje politike, programe in sklade z nacionalno ovojnico ter zagotovil njihovo usklajeno načrtovanje. Ker pogajanja o uredbi še potekajo, končni obseg Načrta za NRP še ni določen, zlasti glede vključitve skupne kmetijske politike in ribištva. Ne glede na odprta vprašanja je treba zaradi predvidenega začetka izvajanja najkasneje v sredini leta 2028 in zahtevnosti programskega procesa pripravljalne aktivnosti začeti nemudoma ter jih sproti prilagoditi razvoju pogajanj o zakonodajnem okviru EU.
Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj prevzema osrednjo koordinacijsko vlogo pri pripravi programov v okviru večletnega finančnega okvira Evropske unije 2028–2034. Delo bo organizirano v okviru dveh delovnih skupin: VFO1, ki jo bo vodil predsednik vlade, ministrica pa bo njegova namestnica, in VFO2, ki jo bo vodila ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj ter bo pristojna za pripravo Načrta za nacionalna in regionalna partnerstva.
(Vir: Vlada RS)