Skupnost občin Slovenije (SOS) se je 26. maja 2017 prvič sestala z zainteresiranimi deležniki v okviru projekta CircE, ki je financiran iz programa Interreg Europe in je namenjen spodbujanju krožnega gospodarstva in povečanju zmogljivosti partnerjev in političnih instrumentov za usmerjanje gospodarstva v smeri krožnega modela.
Projekt izvaja to nalogo s ciljem spreminjanja ali ponovnega naslavljanja instrumentov izbranih politik z izmenjavo znanja ter izkušenj med partnerji, s pomočjo trajnega vključevanja zainteresiranih strani in z globljo analizo gospodarskega sistema. Zato je Skupnost občin Slovenije (SOS) organizirala prvo srečanje zainteresiranih deležnikov: organizacijami sektorja, ustreznimi ministrstvi, strokovnjaki in zainteresiranimi občinami.
Na srečanju deležnikov je SOS predstavil projekt CircE in prihajajoče naloge, povezane z vključevanjem deležnikov. Cilj srečanja je bil formalno vzpostaviti skupino zainteresiranih deležnikov, ki so pripravljeni sodelovati in deliti svoje znanje in izkušnje v zvezi s krožnim gospodarstvom v projektu CircE v prihodnjih dveh letih in pol ter razprava o ugotovljenih priložnostih za razvoj krožnega gospodarstva v Sloveniji, glede na pristojnosti slovenskih občin.
Skupnost občin Slovenije se je usmerila na 3 glavne sektorje: hrana/kmetijstvo, ravnanje z odpadki in turizem z vidika občin.
V sektorju hrana/kmetijstvo je skupina deležnikov prepoznala priložnost za razvoj krožnega gospodarstva skozi promocijo oblikovanja „kmetijskih zadrug“ za povečanje sodelovanja med manjšimi pridelovalci in s tem zagotovitev zadostne količine posameznih živil pri oddaji ponudbe za (zeleno) javno naročanje. Na tem področju so pristojnosti občin načrtovanje, financiranje in izvajaje politike razvoja socialnega podjetništva na območju občine ali ravni razvojne regije (31. člen Zakona o socialnem podjetništvu ), na podlagi Zakona o kmetijstvu (16. člen) občina v proračunu predvidi sredstva za izvajanje kmetijske politike, na podlagi Zakona o kmetijstvu (24. člen) pa lahko izvaja ukrepe razvoja podeželja in financira njihovo izvajanje. V povezavi s tem se je kot priložnost za razvoj krožnega gospodarstva izkazala možnost za razvoj digitalnega orodja/platforme za (javno) naročanje hrane, s čemer bi občine lahko pripomogle k izpolnjevanju potreb po sporočanju razpoložljivih količin hrane in potreb naročnikov. Kot najbolj obetaven ukrep je bila prepoznana priložnost za spodbujanje razvoja skupnostne revitalizacije zapuščenih kmetij, glede na to, da podatki SURS kažejo, da imamo v Sloveniji ca. 50.000 zapuščenih kmetij, ki nosijo potencial za ekološko kmetovanje in zeleni turizem. Zakonodajne osnove smo prepoznali v Zakonu o lokalni samoupravi in Zakonu o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (30. člen), ki omogoča, da občina nepremično premoženje, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, lahko da v brezplačno uporabo socialnemu podjetju z neposredno pogodbo. Deležniki so priporočili, da SOS zbere podatke o tem koliko je razpuščenih kmetij v lasti države ali občin ter, da se v revitalizacijo zapuščenih kmetij vključi koncept energetske zadruge, preko tega pa zagotovi širši spekter samooskrbnosti. Kot možen ukrep so predlagali tudi, da občine v občinskih razpisih, ki so namenjeni pomoči kmetijskim gospodarstvom za nakup novih delovnih strojev (npr. traktorjev ipd), razpisno dokumentacijo pripravijo tako, da bodo spodbujali skupno pridobivanje teh strojev (sharin economy) ali celo razpišejo spodbude po vzoru nekdanjih strojnih zadrug.
Kot analogija je bil izpostavljen tudi primer dobre prakse v MO Ljubljana – Knjižnica REČI, ki je bila ustanovljena 21.1.2015 in je prva neprofitna izposojevalnica predmetov v Sloveniji. Eden od glavnih ciljev knjižnice je omogočiti izposojo predmetov, ki bi jih posamezniki sicer morali kupiti, ter jim s tem prihraniti čas, denar in prostor.
V sektorju odpadkov smo skupaj z deležniki prepoznali potencial za prehod v krožno gospodarstvo skozi sodelovanje z izvajalci javnih služb skozi promocijo boljšega ločevanja odpadkov pri izvoru, promocijo spremembe načina nakupovalnega obnašanja uporabnikov v povezavi z zmanjševanjem količine odpadne embalaže, promocijo zero waste iniciative med občinami in njenih rezultatov ter promocijo zero waste gospodinjstva, promocijo koncepta centrov ponovne uporabe. Priložnost v sektorju odpadkov nudi tudi uporaba sekundarnih surovin znotraj lokalnih gospodarskih javnih služb. Na tem mestu so deležniki opozorili tudi na potrebo po spremembi pravil Evropske komisije pri koriščenju kohezijskih sredstev v delu, ki zahteva nakup novih izdelkov in ne omogoča uporabo rabljenih oz. delno recikliranih ter na potrebo po »selektivnem faznem rušenju« stavb, saj bi le tako lahko zagotovili ustrezen dostop do posameznih gradbenih sestavin/surovin. Možnost spodbujanja razvoja krožnega gospodarstva na področju odpadkov je bila prepoznana tudi preko finančne podpore ukrepom ustvarjanja novih zelenih delovnih mest, eko-inovacij in podjetniških iniciativ v smislu krožnega gospodarstva z ukrepi spodbujanja lokalnega gospodarstva. To bi bilo mogoče ob upoštevanju Zakona o lokalni samoupravi (21. člen), Zakona o javnih financah, s sprejetim odlokom o občinskem proračunu in ob upoštevanju pravil državne pomoči. V Skupnosti občin Slovenije prepoznavamo priložnost oblikovanja Zakona o spodbujanju investicij, ki je trenutno v pripravi na MGRT tako, da bodo občinam omogočene spodbude za začetne investicije in novih delovnih mest skozi sodelovanje države in občin oz. zagotovitev namenskih sredstev občinam. Deležniki so razpravljali tudi o možnosti pridobivanja energije iz bio odpadkov (bioplinarne) in uporabi digestata iz bio plinarn za kmetijstvo. Skozi razpravo se je pokazalo, da večjih potreb po novih bioplinarnah v Sloveniji ni, saj je potencial relativno izčrpan, uporabnost digestata iz bio plinarn v kmetijstvu pa je močno odvisna od vhodnega materiala. Ne glede na to je bila izražena potreba po promociji pravilne uporabe digestata v kmetijstvu. Deležniki so opozorili še, da mora biti usmeritev sistema odpadkov v bodoče bolj usmerjen na zapiranje snovnih zank, s težiščem na odpadku kot proizvodu, predvsem pa se na področju biorazgradljivih odpadkov mora preprečiti kontaminacija na izvoru, za kar bodo potrebni popravku ustrezne uredbe. Predlagali so, da v opis priložnosti vključimo ukrepe energetskega izkoristka za pridobivanje toplote iz odplinjanja odlagališč, ki jo je ca 70%, kar sicer zaradi lokacije ob odlagališču odpadkov ne bi bilo primerno za gojenje hrane, omogočilo pa bi gojenje npr. rož. Na področju odpadne hrane oz. presežkov hrane v javnih zavodih so deležniki opazili sistemske premike v pravo smer, vendar izpostavili, da je pomembna vloga lokalnih skupnosti pri povezovanju nevladnih organizacij in javnih zavodov, gostincev, trgovcev…
Deležniki so največji potencial za razvoj krožnega gospodarstva prepoznali v sektorju turizem. Slovensko turistično gospodarstvo prispeva 13% BDP, neposredno ali posredno zaposluje 12% aktivne delovne populacije in predstavlja 40% izvoza storitev in zagotavlja 13 odstotkov vseh delovnih mest (103500) – neposredno in posredno povezane s turizmom. Omrežje Natura 2000, ki v Sloveniji pokriva 38 % ozemlja predstavlja še poseben izziv in potencial, kako te naravne danosti upravljati kot elemente družbenega in gospodarskega razvoja. Tudi na območjih Natura 2000 razvoj različnih dejavnosti ni prepovedan, je celo zaželen, ob upoštevanju določenih specifik. v Sloveniji 1 narodni park, 3 regijske parke, 44 krajinskih parkov, 1 strogi naravni rezervat, 59 naravnih rezervatov in 1159 naravnih spomenikov, ki so zavarovani z državnimi ali občinskimi akti. Zavarovana območja se deloma prekrivajo z varstvenimi območji Natura 2000. Zavzemajo manjšo površino kot območja Nature 2000, imajo pa višjo stopnjo organiziranosti z izdelanimi upravljavskimi načrti in določenimi upravljavci. Raziskava med tujimi gosti pa je pokazala, da je ohranjena naravna najpogostejši razlog za potovanje in s tem predstavlja ključni potencial za razvoj turizma, potrebuje pa ustrezno promocijo in upravljanje turističnih obiskov. Občine so v upravljanje zavarovanih območij vključene predvsem kot zunanjih deležniki (npr. preko svetov zavodov in partnerstva v posameznih projektih) kljub temu, da med občinske in naravovarstvene službe pogosto opravljajo podobne naloge na istih območjih in bi namesto podvajanja funkcij lahko uveljavljali bistvene sinergije.
Deležniki so prepoznali potencial za razvoj krožnega turizma z vidika lokalnih skupnosti skozi spodbujanje ponovne uporabe (npr. pohištva) iz re-use centrov v gostinskih in nastanitvenih objektih (sistematično spodbujanje povezav med ponudniki zelenih storitev in okolju prijaznih izdelkov), oblikovanje kratkih prehranskih verig tudi za turistične ponudnike in oblikovanje javno dostopne digitalne platforme za povezovanje lokalnih pridelovalcev hrane, da bi z združenimi večjimi količinami lahko zagotovili zanesljivo dobavo turističnemu gospodarstvu (tudi za zeleno javno naročanje živil in drugih izdelkov), skozi večje število dobro označenih posod za ločeno zbiranje odpadkov na javnih mestih, zaradi večje obremenjenosti z odpadki v turističnih destinacijah, skozi obveščanje in izobraževanje lokalnega gospodarstva o ukrepih in možnosti za razvoj krožnega gospodarstva in izvajanje posebnih ukrepov. Velik potencial so prepoznali skozi krepitev trajnostne mobilnosti v okviru turistične destinacije – v tem primeru vzpostavitev in izvajanje načrta mobilnosti v občini, nakup oz. uporabo električnih avtobusov, avtobusov na metan ali avtobusov na plinski pogon, električnih avtomobilov in koles za najem, ustanovitev polnilnih postaj za električnih avtomobilov, …ob tem pa tudi skozi uvedbo pametne kartice, ki omogoča brezgotovinsko plačevanje prevoza z vsemi javnimi lokalnimi (tudi drugimi) prevoznimi sredstvi. Ker je Slovenija vključena v v Slovenia Green shemo, je bila predlagana vključitev “krožnih indikatorjev” v shemo.
Kot najbolj obetavna priložnost za razvoj krožnega gospodarstva na področju turizma je za lokalne skupnosti bila prepoznana več namenska raba objektov (delitvena ekonomija; razpršeni hoteli). Razpršeni hotel je koncept povezave malih turističnih ponudnikov v celovito ponudbo turističnih storitev, s čimer se na destinaciji nudi možnost nastanitve za večje skupine, sooblikuje se program, turistična vodenja, prodaja lokalnih prehrambnih izdelkov, spominkov, oglede lokalnih muzejev in zbirk, izposoja se kolesa idr. V omenjenem konceptu je občina lahko pobudnik in pomaga pri mreženju ponudnikov, na lokaciji lahko v uporabo ponudi zgradbe v njeni lasti tudi brezplačno, v kolikor je razpršeni hotel oblikovan kot socialno podjetje ali turistična kooperativa.
Deležniki so poudarili še, da je pomembna komponenta vpletenosti občin v razvoj krožnega gospodarstva prostorski razvoj. Predstavnik MO Maribor je povedal, da so skozi postopek sprejemanja trajnostne urbane strategije ugotovili, da je na območju MOM ca. 8% degradiranih območij, ki jih je mogoče ponuditi investitorjem, namesto spreminjanja namembnosti kmetijskih zemljišč. Poudaril je tudi, da je velikega pomena kako so vsebinsko sestavljeni razpisi za rabo kohezijskih sredstev kadar gre za občinske investicije – v pretekli perspektivi namreč ni bilo mogoče ob izgradnji kanalizacije oz. čistilne naprave speljati povratnega voda prečiščene odpadne vode, zato v Sloveniji še vedno cestišča spiramo s pitno vodo »iz pipe«, kar velja tudi za vodo iz hidrantov itd. Poleg tega je predlagal, da bi država odslej k pristopila k z načinom odobritve pilotnih projektov, preko katerih se bi testiralo nove tehnologije in preizkušalo ustreznost veljavnih predpisov glede na spremembo svetovnih trendov.
Ob zaključku sestanka je skupina prisotnih deležnikov s podpisom ustreznih dokumentov tudi formalno oblikovala skupino, ki pa ostaja odprta za nova imenovanja. V skladu z identificiranimi priložnostmi za razvoj krožnega gospodarstva z vidika lokalnih skupnosti bo Skupnost občin Slovenije v naslednjem koraku identificirala ovire za razvoj posameznih priložnosti v vsakem od sektorjev in na podlagi njih predlagala možne rešitve.
Gradivo srečanja – identificirane priložnosti