S pomočjo projekta Info-Geothermal do boljše izkoriščenosti geotermalnega potenciala v Sloveniji

V okviru projekta Info-Geothermal je 30. 11. 2022 potekala konferenca o koriščenju geotermalne energije v Sloveniji. Projekt bo praktična pomoč pri spodbujanju in prepoznavanju geotermalnega potenciala ter predvsem pri spodbujanju njene rabe. V okviru projekta Info-Geothermal bodo namreč javno objavljeni vsi podatki o možnostih uporabe geotermalne energije ter pripravljene smernice in navodila, kako to energijo uporabljati večnamensko, da po poteku trajanja projekta ostanejo javno dostopni. Namen projekta je krepitev institucionalnih zmogljivosti državnih organov, vključenih v upravljanje rabe geotermalne energije, lokalnih oblasti, ki zagotavljajo prostorski okvir za vlagatelje, ter največjih akterjev pri raziskovanju globokega geotermalnega potenciala in možnosti rabe termalne vode v Sloveniji.

V projektu Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje INFO-GEOTHERMAL sodelujejo štiri institucije iz Slovenije (nosilec projekta Geološki zavod Slovenije ter projektni partnerji Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za okolje in prostor in Skupnost občin Slovenije) in institucija z Islandije (Iceland School of Energy, Reykjavik University v vlogi projektnega partnerja iz države donatorice).

V vlogi vodilnega partnerja iz Geološkega Zavoda Slovenije je dr. Nina Rman opozorila, da geotermalna energija v Sloveniji zagotavlja samo 0,6 odstotka celotne primarne energije, kljub temu da imamo 31 mest na katerih se vroča voda uporablja. V teh primerih gre v večini za individualno ogrevanje prostorov, predvsem v zdraviliščih in toplicah. Poudarila je, da nam v  Sloveniji  primanjkuje uporaba geotermalne energije v industriji rabi, kot so rastlinjaki in sistemi daljinskega ogrevanja, kajti le eden od 93 sistemov daljinskega ogrevanja v Sloveniji je na geotermalno energijo.

Največji potencial v Sloveniji za pridobivanje geotermalne energije je v Pomurju, kjer se lahko geološko najbolje opredeli, na kateri globini lahko pridobimo vročo vodo in s kakšno temperaturo, s tem projektom bo v prihodnje to postalo javno znano. Zagotovljene bodo tehnične smernice vseh vidikov, tako da bodo lahko vlagatelji prišli do celotnega projekta. V sklopu projekta bomo izbrali dve pilotni občini in jima pripravili vsa prostorska gradiva, da bi lahko začeli konkretne projekte, ob tem pa ne bomo pozabili niti na geotermalno elektriko. Na konferenci je bilo izpostavljeno, da je eden od strateških ciljev občin tudi samooskrba na različnih področjih, zato je toliko bolj pomembno, da  odpravimo administrativne ovire na tem področju. Generalna sekretarka SOS Jasmina Vidmar je na konferenci zlasti izpostavila vlogo SOS, ki je v promociji uporabe te energije in pri povezovanju občin, ki imajo možnosti za izrabo geotermije.

Kot je povedal Aleš Jeraj z Ministrstva za okolje in prostor, smo navdih iskali na Islandiji. Tam smo si v okviru študijskega obiska, na katerem so bili prisotni tako strokovnjaki kot predstavniki odločevalcev na lokalni ravni, ogledali izkoriščanje geotermalne energije na Islandiji ter se seznanili s podrobnostmi, ki so pomembne z vidika pripravljavcev predpisov in odločevalcev v upravnih postopkih. Kot je dejal Jeraj, smo dobili potrditev, da je geotermalna energija uporabna tako za manjše, lokalne sisteme, kot za ogrevanje večjih mest. Zato bo eden izmed naslednjih korakov ministrstva objava razpisa za prestrukturiranje daljinskih sistemov na obnovljive vire, ki vključuje geotermalno energijo.

Ob predstavitvah dela partnerjev so se udeleženci konference seznanili tudi z Islandsko šolo za energijo, ki je strokovno podprla študijski obisk v Islandiji in pomenom krepitve kompetenc pri razvoju geotermije.

Ob zaključku konference so se udeleženci odpravili še na študijsko ekskurzijo, kjer so se seznanili z izkušnjami iz občine Podlehnik, s pilotno geotermalno elektrarno v Sloveniji ter si ogledali izrabo geotermalne energije v madžarskem Lentiju.