Državni zbor RS je dne 9. 8. 2023 sprejel novelo Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.
S predlaganimi spremembami zakona se bo pospešila dodelitev finančnih sredstev prizadetim občinam v obliki akontacije, ki bo mogoča še pred dokončno oceno škode. Občine boste lahko tako za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov vnaprej prejele finančna sredstva do 40 odstotkov predhodno ocenjene škode. Temu bo sledil ustaljen postopek priprave končne ocene škode in končnega programa odprave posledic naravnih nesreč. Novela velja za vse naravne nesreče od 1. januarja 2023.
Novela uvaja tudi možnost povračila škode v kmetijstvu oziroma širi obseg upravičenosti za škodo, za katero je mogoče prejeti državno subvencijo za zavarovalno premijo in uveljaviti izplačilo škode za 100-odstotno poškodovanost kmetijskih kultur po načelu de minimis.
Delavec, ki ob poplavah ne more opravljati dela zaradi višje sile, bo upravičen do nadomestila plače v višini 80 odstotkov plače, ki bi jo prejel, če bi delal, pri čemer nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače.
Delodajalec bo lahko za povračilo tega nadomestila zaprosil pri Zavodu RS za zaposlovanje. Izplačana nadomestila plač delavcev bo država povrnila 100-odstotno, upravičenost do povračila nadomestil plač pa bo trajala od 3. avgusta 2023 do 31. decembra 2023. Delodajalci, ki bodo v primeru višje sile uveljavljali pravico do povračila nadomestila plače zaposlenim, bodo morali v primeru odpuščanj iz poslovnega razloga in delitve dobička prejeta sredstva vrniti v celoti.
Delodajalci, registrirani najpozneje na 2. avgust, ki delavcem začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic poplav, lahko delavce začasno napotijo na čakanje na delo, v tem času pa jim morajo zagotoviti nadomestilo plače v višini 80 odstotkov osnove oz. najmanj v višini minimalne plače.
V 15 dneh od napotitve lahko pri zavodu za zaposlovanje uveljavljajo pravico do delnega povračila nadomestila plače. Država bo financirala 80 odstotkov nadomestila plače z vsemi davki in prispevki delodajalca, višina pa bo pri tem omejena z višino povprečne mesečne plače za maj.
Ta pravica bo na voljo za obdobje od 3. avgusta 2023 do 31. oktobra, novela zakona pa določa možnost podaljšanja delnega povračila nadomestila plače s sklepom vlade do 31. decembra.
Delodajalci, ki bodo v primeru čakanja na delo uveljavljali pravico do povračila nadomestila plače zaposlenim, bodo morali v primeru odpuščanj iz poslovnega razloga in delitve dobička prejeta sredstva vrniti v celoti.
Novela določa, da se sredstva za odpravo posledic škode upravičencem v gospodarstvu lahko namenijo v nepovratni (subvencije) ali povratni obliki (posojila, garancije) tako v obliki posojilnih skladov ali v obliki jamstvenih shem. Za pomoč lahko vlada s finančno institucijo oblikuje tudi posojilni sklad ali garancijsko shemo.
Prostovoljci, ki sodelujejo pri sanaciji posledic poplav, imajo pravico do dodatne plačane odsotnosti z dela v obsegu največ sedem delovnih dni, ki jo bo delodajalcem v celoti povrnila država. Prostovoljec bo moral upravičenost do odsotnosti izkazati na podlagi potrdila prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu.
14. avgust je razglašen za dan solidarnosti, ki bo dela prost, da bi vsakdo po svojih najboljših močeh pomagal prizadetim v poplavah. Tega dne se ne sme šteti v redni letni dopust, ne glede na to, kdaj je bil odobren, prav tako pa bodo delodajalci za ta dan dolžni zaposlenim izplačati nadomestilo plače.
Če delovni proces poteka nepretrgano ali narava dela zahteva opravljanje dela tudi na ta dan, pa lahko delodajalec delavcu odredi opravljanje dela, s tem da mu mora za ta čas skladno z določbami kolektivne pogodbe in/ali internih aktov izplačati dodatek za delo na dela prost dan.