Sprejeta Krajinska politika Slovenije: Krajina – naša skupna dediščina in prihodnost
Krajinska politika Slovenije je strateški in usmeritveni dokument in se nanaša na vse krajine, saj vključuje naravna, podeželska, mestna in primestna območja ter tudi kopenska in morska območja ter celinske vode.
Dokument je usmeritvene in priporočilne narave, saj opredeljuje namen, vodila in temeljne cilje krajinske politike ter ukrepe za njihovo doseganje na različnih področjih – navaja organizacijski okvir in predloge za izboljšanje koordinacije »ožjih« resornih ukrepov, orodja za varstvo, načrtovanje in upravljanje krajine, spremljanje stanja krajine in nadzor, ozaveščanje, izobraževanje, razvoj stroke in dobre prakse ter finančne mehanizme. Predvidena je okrepitev službe za krajino v okviru pristojnega ministrstva, ki naj bi skrbela za povezovanje na področju varstva, načrtovanja in upravljanja krajine.
Vlada bo sklenila pismo o nameri z občino Novo mesto o sodelovanju pri izvedbi pilotnega projekta reševanja bivalne problematike romske skupnosti
Vlada je sprejela sklep, da bo sklenila pismo o nameri z Mestno občino Novo mesto, o sodelovanju pri izvedbi pilotnega projekta reševanja bivalne problematike romske skupnosti v romskem naselju Žabjak – Brezje.
Namen pisma o nameri je vzpostaviti okvir za sodelovanje med državo in lokalno skupnostjo pri izvedbi pilotnega projekta celostne ureditve romskega naselja Žabjak – Brezje. Projekt je zasnovan kot pilotni primer, katerega cilj je izboljšanje bivalnih razmer romske skupnosti na področju prostorske, lastniške in infrastrukturne ureditve ter razvoj prenosljivih rešitev, ki bi jih bilo mogoče uporabiti tudi v drugih lokalnih okoljih z romsko skupnostjo.
Izkušnje in rešitve, razvite v okviru pilotnega projekta v romskem naselju Žabjak – Brezje, bodo lahko pomembno prispevale k oblikovanju širših sistemskih pristopov ter prenosu dobrih praks tudi v druga lokalna okolja v Republiki Sloveniji, kjer se soočajo s podobnimi prostorskimi in socialnimi izzivi.
Sprejeta Strategija odpornosti Republike Slovenije do leta 2030
Strategija odpornosti Republike Slovenije do leta 2030 določa skupno vizijo in poslanstvo ter daje usmeritve za krepitev nacionalne odpornosti, pri čemer povezuje prednosti, naslavlja ugotovljene pomanjkljivosti ter vzpostavlja trdne temelje za celovito in dolgoročno odpornost na vseh ravneh delovanja države.
Strategija obravnava 13 področij nacionalne odpornosti, za katera so opredeljeni strateški cilji. Področja nacionalne odpornosti so:
- nacionalnovarnostni sistem in neprekinjeno delovanje države,
- energetika,
- pitna voda,
- preskrba s hrano,
- finančni sistem in bančništvo,
- gospodarstvo,
- zdravje,
- informacijsko-komunikacijski sistemi in omrežja,
- promet,
- družbena odpornost,
- okolje, prostor in naravni viri,
- strateško komuniciranje,
- vesolje in nove tehnologije.
Vlada se je seznanila z izvajanjem Načrta za okrevanje in odpornost
Slovenija je za izvedbo Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) do sedaj prejela maksimalno možno izplačilo vseh zahtevkov, ki jih je do sedaj poslala v Bruselj, saj je izpolnila vse z njimi povezane mejnike/cilje. Do danes je prejela 1,54 milijarde evrov razpoložljivih sredstev, od tega 1,07 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 0,47 milijarde evrov posojil. Od tega je država končnim prejemnikom od začetka izvajanja NOO leta 2021 do 20. marca 2026 izplačala skoraj 1,4 milijarde evrov. Samo v letošnjem letu je izplačala 87,9 milijona evrov.
Trenutno je Slovenija v pričakovanju prejetja plačila petega zahtevka za plačilo v predvideni višini dobrih 230 milijonov evrov, ki ga je Evropska komisija (EK) pozitivno ocenila v začetku tega meseca. Prav tako je država v pričakovanju potrditve pete spremembe NOO, ki jo je EK pozitivno ocenila, na pristojnem svetu Evropske unije pa bo obravnavana predvidoma v aprilu.
Tako je vlada Uradu Republike Slovenije za okrevanje in odpornost (URSOO) naložila, da EK posreduje šesti zahtevek za plačilo, ki naj vključuje osmi obrok za nepovratna sredstva v skupni vrednosti 89,53 milijona evrov bruto oziroma 41 milijonov evrov neto – upoštevajoč končni poračun prejetih predplačil. Po oceni pristojnih ministrstev je namreč izpolnjenih vseh 15 mejnikov oziroma ciljev tega obroka.
Vir: Vlada RS