Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga priporočila Sveta o načrtu EU za krizno upravljanje kibernetske varnosti
Vlada Republike Slovenije je na predlog Urada Vlade RS za informacijsko varnost sprejela stališče Republike Slovenije do predloga Priporočila Sveta o načrtu EU za krizno upravljanje kibernetske varnosti.
Slovenija bo z vključitvijo v evropski krizni okvir hitreje zaznavala in se odzivala na grožnje, imela dostop do kibernetske rezerve EU (vrhunskih ekip in orodij za nujne primere), sodelovala pri skupnem situacijskem zavedanju in preprečevanju širjenja napadov. Stališče RS izpostavlja potrebo po učinkoviti koordinaciji med ključnimi deležniki, pomen investicij v odpornost, krizno upravljanje in razvoj varnostnih operativnih centrov, jasne postopke, pragove aktivacije in vloge subjektov v celotnem ciklu krize, usklajenost z direktivo NIS2 in podporo izgradnji skupne evropske odpornosti. Slovenija zagovarja tudi vključitev nacionalnih varnostnih struktur v evropske mehanizme pomoči, kar bo omogočilo hitrejše in učinkovitejše delovanje ob kibernetskih grožnjah večjega obsega.
Uredba o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov
Vlada je izdala Uredbo o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov ter jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Z uredbo se ureja izvajanje sežiga gorljivih komunalnih odpadkov, ki jih zaradi nezadostnih domačih zmogljivosti trenutno pošiljamo v tujino. Predlog uredbe določa obseg storitve, metodologijo oblikovanja cen, pogoje za izbor koncesionarjev in prehodno obdobje do vzpostavitve ustreznih kapacitet.
Uredba omogoča tudi izvajanje posebnih storitev – sežig drugih vrst odpadkov, ki so nastali v Republiki Sloveniji, vendar niso vključeni v obvezno državno gospodarsko javno službo – pod pogojem, da se izvajajo na isti infrastrukturi in z dovoljenjem koncedenta.
V prehodnem obdobju, dokler ne bodo vzpostavljene domače zmogljivosti, bo omogočeno nadaljnje izvajanje energetske predelave v Sloveniji ali tujini po postopku R1, ob hkratnem izvajanju začasnega sistema prevzema teh odpadkov preko javnega razpisa.
Vlada potrdila predlog tretje spremembe načrta za okrevanje in odpornost
Vlada je potrdila predlog tretje spremembe Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki ga bo Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost (URSOO) posredoval v formalno obravnavo v Bruselj skupaj z vso podporno dokumentacijo.
Vlada Evropski komisiji (EK) predlaga, da se razpoložljiva posojila Mehanizma za okrevanje in odpornost (Mehanizem) zmanjšajo na 613 milijonov evrov (prej 1,07 milijarde evrov). Za del naložb, ki so bile predvidene za posojilno financiranje, vlada predlaga, da se izvedejo s pomočjo drugih finančnih virov oziroma se njihova vsebina prenese na naložbe, predvidene za nepovratno financiranje.
Skupna višina razpoložljivih nepovratnih sredstev Mehanizma za izvedbo NOO po tretjem predlogu spremembe ostaja nespremenjena – 1,61 milijarde evrov. Vlada predlaga preoblikovanje nekaterih naložb na način, ki bo omogočal maksimalno koriščenje razpoložljivih sredstev.
Predlog spremembe bo do formalne odobritve s strani Sveta EU predmet nadaljnjega usklajevanja z EK in ministrstvi, odgovornimi za izvajanje načrta, zato bo lahko končna različica spremembe načrta drugačna od posredovanega predloga EK. Dokončno potrditev predloga spremembe načrta s strani Sveta EU vlada pričakuje predvidoma do poletja.
Vlada sprejela akcijski načrt za razvoj kulture do leta 2027
Gre za prvi tovrstni dokument na področju kulture v samostojni Republiki Sloveniji, saj do zdaj noben izmed nacionalnih programov ni imel samostojnega akcijskega načrta, ki bi usmerjal uresničevanje javnega interesa za kulturo, čeprav je to zakonska obveznost.
Akcijski načrt je nastal na podlagi usmeritev in analiz iz nacionalnega programa za kulturo, ki velja do leta 2031, ter se vsebinsko razvijal s pobudami širokega kroga deležnikov v kulturi. Akcijski načrt je razdeljen na 13 razvojnih strateških ciljev. Pri vsakem so navedeni konkretni ukrepi oziroma rešitve izzivov. Skupno je v akcijskem načrtu 79 prebojnih ukrepov. Vsaka rešitev je opredeljena s temeljnimi strateškimi cilji in prečnimi politikami, področji kulture, na katerih bo imela učinke, ter z deležniki v kulturi, na katere bo vplivala.
Za vsak ukrep so navedena tudi predvidena sredstva za njihovo uresničevanje, časovni načrt izvedbe, kazalniki neposrednega učinka, ter nosilci ukrepov. Kot ločena priloga so navedena še načrtovana investicijska vlaganja v javno kulturno infrastrukturo.
Vir: Vlada RS