Tedenske novice SOS št. 29 / 31. 7. 2026 - 7. 8. 2026

Z 2. avgustom 2026 so se začele uporabljati obveznosti glede preglednosti nekaterih sistemov umetne inteligence iz 50. člena Akta o umetni inteligenci. Pravila posameznikom omogočajo, da lažje prepoznajo, kdaj komunicirajo s sistemom umetne inteligence ter kdaj je bila določena vsebina umetno ustvarjena ali prirejena.

Izvajanje pravil v Sloveniji

V Sloveniji je za nadzor nad izvajanjem 50. člena Akta o umetni inteligenci pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS). AKOS je obenem enotna kontaktna točka Republike Slovenije za izvajanje Akta o umetni inteligenci.

AKOS zagotavlja tudi vstopno točko za svetovanje ter odgovarjanje na vprašanja malih in srednjih podjetij, zagonskih podjetij, uvajalcev, drugih inovatorjev, organov lokalne samouprave in splošne javnosti v zvezi z izvajanjem Akta o umetni inteligenci.

Več lahko preberete TUKAJ.

Ministrstvo za finance je na portalu E-demokracija objavilo predlog Zakona o dostopnosti gotovine in brezplačnih osnovnih plačilnih storitvah. Predlog zakona med drugim predvideva: Predlog zakona o dostopnosti gotovine in brezplačnih osnovnih plačilnih storitvah se nahaja na tej povezavi. Ker lahko predlagane rešitve vplivajo na poslovanje občin,...

Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo (MNZJU) je pričelo s pripravo akcijskega načrta za debirokratizacijo. Akcijski načrt bo sprejela Vlada Republike Slovenije, ki bo tudi spremljala njegovo izvajanje in ga letno posodabljala. Ministrstvo želi v postopek priprave ukrepov za debirokratizacijo vključiti večji krog deležnikov, zato je pričelo...

V Državni zbor je bil vložen Predlog zakona o finančni podpori mladim za dostop do kulturnih dobrin. Predlog so vložili skupina poslank in poslancev s prvopodpisanima Tamaro Vonta in Saro Žibrat, obravnavan pa bo po rednem zakonodajnem postopku. Predlog uvaja kulturni bon v vrednosti 200 evrov, namenjen mladim s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki…

V medresorski obravnavi je osnutek Državnega načrta zaščite in reševanja ob žledu, verzija 1.0, ki ga je pripravila Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR). Načrt določa organizacijo ter izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob izjemno močnem žledu ter opredeljuje tudi obveznosti občin in regij pri načrtovanju in…

V obravnavi je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2J) s predlogoma uredbe in pravilnika, ki jih prilagamo na sledečih povezavah: – predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih– osnutek predloga Uredbe o zagotavljanju pomoči pri vključevanju tujcev, ki niso državljani Evropske unije– osnutek…

Ministrstvo za okolje in prostor je v javno obravnavo objavilo Predlog Uredbe o skupnih pravilih za izvajanje sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) in o izvajanju Uredbe (EU) o embalaži in odpadni embalaži. Predlog na novo ureja izvajanje sistema PRO za embalažo ter prinaša več pomembnih novosti za občine in izvajalce obveznih…

Vlada Republike Slovenije v Državni zbor RS po skrajšanem postopku poslala Predlog zakona o spremembah Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3E) (EPA 207-X). Predlog prinaša podaljšanje roka uporabe prostorskih sestavin planskih aktov ter veljavnosti prostorskih ureditvenih pogojev z 30. oktobra 2026 na 31. december 2027. Namen predlagane spremembe je…

v obravnavi je Predlog uredbe o spremembi in dopolnitvah Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč. Predlog uredbe določa pravno podlago za uporabo novih meril za organiziranje in opremljanje enot, služb in organov Civilne zaščite. Merila, ki bodo sestavni del uredbe, določajo njihove organizacijske…

Konferenca bo potekala 9. septembra v Mestnem muzeju Ljubljana. Organizatorji (Umanotera) prosijo, da si rezervirate datum, podrobnejši program sledi.

Krčenje prebivalstva postaja dolgoročna realnost številnih evropskih mest in krajev. Ne vpliva le na tiste, ki odhajajo, temveč tudi na prebivalce, ki ostajajo, ter na kakovost življenja, dostop do storitev, stanovanja, gospodarstvo in povezanost prostora.

Dogodek bo obravnaval, kako lahko mesta demografsko krčenje razumejo tudi kot priložnost za bolj trajnostno, vključujočo in premišljeno rabo urbanega prostora. V ospredju bodo strategije, s katerimi lahko mesta krepijo svojo konkurenčnost, kakovost življenja in teritorialno kohezijo ter se premaknejo od odzivanja na upad prebivalstva k proaktivnemu načrtovanju prihodnosti.

Udeleženci bodo spoznali pristope za zadrževanje in privabljanje talentov, prilagajanje urbanega prostora, infrastrukture, storitev in upravljanja manjšemu številu prebivalcev ter načrtovanje na ravni funkcionalnih urbanih območij. Poseben poudarek bo tudi na stanovanjih, vključevanju, kakovosti življenja in podpori »pravici ostati« – torej možnosti, da ljudje svojo prihodnost gradijo v okolju, ki ga imajo za dom.

Dogodek bo vključeval izmenjavo izkušenj med mesti, strokovnjaki in praktiki, predstavitve inovativnih lokalnih pristopov ter terenske oglede. Organiziran je v sodelovanju z Mestno občino Celje, ki izvaja projekt MAG-NET.

Gre za mednarodni strokovni dogodek, namenjen predvsem lokalnim oblastem, manjšim in srednje velikim mestom ter občinam, ki se pri svojem delu srečujejo z vprašanji demografskih sprememb, upadanja števila prebivalcev, staranja prebivalstva, odseljevanja mladih in pomanjkanja kadrov. V ospredju bo razmislek o tem, kako lahko mesta in občine v takšnih razmerah ohranjajo kakovost življenja, krepijo lokalno okolje in ustvarjajo pogoje, zaradi katerih ljudje v kraju ostanejo, se vanj vrnejo ali v njem prepoznajo svojo prihodnost.

Lokacija dogodka: Narodni Dom (National House), Trg celjskih knezov 9, Celje

Na TEJ POVEZAVI sta dostopna program in prijava.

Za dogodek “Euro-Mediterranean Water Forum v Rimu“, ki bo potekal od 29. septembra do 2. oktobra 2026 najdete dodatne informacije tukaj

O dogodku  “European Water Technology Week na Nizozemskem” (26.–28. oktober 2026) pa si lahko več preberete na tej povezavi.

Oddelek za geografijo FF UL vabi na 13. Mesec prostora, ki bo potekal v sredo, 21. 10. 2026 od 9.00 do 13.30 ure. Osrednja tematika bo Participativnost med teorijo in prakso: Izkušnje pri razvoju podeželja. 

Organizatorji vabijo raziskovalce, strokovnjake in praktike, da predstavijo svoje izkušnje z vključevanjem javnosti in participativnimi pristopi pri razvoju podeželja. Ker se številni člani naše mreže pri svojem delu ukvarjate tudi s participativnim proračunom in drugimi oblikami vključevanja prebivalcev v odločanje, bi lahko bile vaše izkušnje dragocen prispevek k razpravi.

Vabilo dostopno TUKAJ.

Dodatne informacije pa so na voljo pri organizatorjih.

Global Alliance for Buildings and Construction (GlobalABC) je objavil COP31 International Sustainable Buildings Competition, namenjen predstavitvi najboljših primerov trajnostne gradnje in upravljanja stavb. Občine lahko prijavijo projekte v kategorijah zelena stavba, trajnostno načrtovanje, upravljanje stavb in energetska učinkovitost, posebna kategorija pa je namenjena tudi stavbam z dokazljivimi prihranki energije. Nagrajeni projekti bodo predstavljeni na podnebni konferenci COP31 v Antalyi (Turčija). Rok za oddajo prijav je 1. oktober 2026.

Več informacij o pogojih sodelovanja in prijavi je na voljo na spletni strani GlobalABC: https://globalabc.org/cop31-international-sustainable-buildings-competition

Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo dva javna razpisa za sanacijo gozdov v skupni vrednosti 2 milijona evrov nepovratnih sredstev. Namenjena sta odpravi škode po naravnih nesrečah, neugodnih vremenskih razmerah in napadih škodljivih organizmov ter obnovi in povečanju odpornosti gozdov.

Za podintervencijo ureditve gozdnih vlak (IRP15.3) so med upravičenci poleg lastnikov gozdov, agrarnih skupnosti in drugih lastnikov zasebnih gozdov tudi lokalne skupnosti, ki lahko pridobijo sredstva za gradnjo, rekonstrukcijo ali ureditev gozdnih vlak, potrebnih za izvedbo sanacijskih del.

Podpora krije 100 % upravičenih stroškov, vloge pa bo mogoče elektronsko oddati prek informacijskega sistema ARSKTRP od 24. avgusta 2026 dalje. Razpisa sta odprtega tipa, zato se bodo sredstva dodeljevala po vrstnem redu oddaje popolnih vlog do porabe razpoložljivih sredstev.

Podrobnejše informacije in razpisna dokumentacija so na voljo na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo ter pri ARSKTRP, Zavodu za gozdove Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Več o razpisu pa najdete tudi na povezavi TUKAJ.

Začetek priprave transnacionalnih programov Interreg 2028–2034  

Ponovno vabljeni, da sodelujete pri opredelitvi transnacionalnih potreb na območju programa Interreg Srednja Evropa – ROK 14. 8. 2026

Vabljeni k izpolnitvi ankete o izzivih, potrebah in priložnostih transnacionalnega sodelovanja na območju programa Srednja Evropa, ki obsega devet držav: Nemčijo, Poljsko, Češko, Slovaško, Avstrijo, Madžarsko, Italijo, Hrvaško in Slovenijo. V naslednjem obdobju je predvidena širitev še na del Ukrajine.

Vaš prispevek se nanaša na pripravo analize območja, in sicer na:

• izzive in priložnosti, ki zahtevajo transnacionalno sodelovanje;
• specifične cilje, relevantne za programsko območje;
• vrsto ukrepov in aktivnosti, ki vodijo k skupnim rešitvam na širšem območju;
• transnacionalno vrednost programa;
• nove trende in potrebe.

Analiza območja predstavlja strokovno podlago za strategijo prihodnjega programa. K sodelovanju boste deležniki vabljeni tudi v naslednjih korakih.

Kot že napovedano, si v koledarju rezervirajte 5. november 2026, ko bo konferenca na Dunaju. Na delavnicah v okviru konference pričakujejo vaše odzive na končni osnutek analize območja in prve zamisli o izvajanju.

V okviru priprave strategije, ki bo potekala v naslednjem letu, je predvidenih več posvetov z deležniki, med njimi tudi posvet na nacionalni ravni.

➡️ Anketa je dostopna na POVEZAVI.

Izpolnjevanje traja predvidoma 30 minut.

Rok je 14. avgust 2026.

Program Interreg Evro-MED bo razpis Večprogramskega mehanizma za Sredozemlje (Mediterranean Multi-Programme Mechanism – MMM) za področje trajnostnega turizma objavil septembra.

Razpis bo odprt od 1. do 30. septembra 2026.

Več informacij je na voljo na programski spletni strani.

MMM trenutno povezuje deset programov Interreg na območju Sredozemlja z namenom krepitve usklajevanja, sinergij in učinkov projektov v regiji. Njegov glavni cilj je podpirati inovativne in trajnostne rešitve skupnih sredozemskih izzivov, zlasti na področju trajnostnega turizma.

Ključna priložnost v okviru MMM je usklajeni razpis za projektne predloge. Osem sodelujočih programov bo objavilo svoj razpis za geografsko območje, ki ga pokriva, pri čemer bodo vsi razpisi prispevali k skupnemu okviru sredozemskega sodelovanja. 

Inštitut za mladinsko politiko Ajdovščina v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije ter pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar objavlja javni poziv za pridobitev in podaljšanje certifikata Mladim prijazna občina.

Certifikat Mladim prijazna občina se za obdobje štirih let podeli tistim samoupravnim lokalnim skupnostim, ki v prijavi na poziv izkažejo uspešno izvajanje ukrepov s področij vertikalnih in horizontalnih mladinskih politik v skladu z opredeljenimi pogoji in kriteriji.

Po preteku štiriletnega obdobja mora lokalna skupnost oddati vlogo za podaljšanje veljavnosti certifikata Mladim prijazna občina, s čimer se veljavnost certifikata podaljša za nadaljnja štiri leta.

Razpisna dokumentacija je na voljo tukaj:

• JAVNI POZIV ZA PODALJŠANJE CERTIFIKATA
• JAVNI POZIV ZA PRIDOBITEV CERTIFIKATA

BORZEN obvešča, da lahko od 23. 4. 2026 do vključno 31. 7. 2026 tudi vaša občina kandidira za državno pomoč v skupni višini do 4.500.000,00 EUR za vzpostavitev javno dostopne polnilne infrastrukture za polnjenje električnih vozil izven cestnega omrežja TEN-T.

Po javnem razpisu, objavljenem na njihovi spletni strani, lahko ob izvedbi naložbe, usmerjene v trajnostno mobilnost, kandidirate za nepovratna finančna sredstva za stroške storitev zunanjih izvajalcev, gradnje in vzpostavitve polnilne infrastrukture (slednji zajemajo stroške polnilne infrastrukture in z njo povezane tehnične opreme, stroške priključitve na distribucijski sistem električne energije in ureditve (zasnove) polnilnega parka).

Občina lahko na javnem razpisu kandidira samostojno ali v konzorciju partnerjev. Ob tem mora imeti zaključeno finančno konstrukcijo in izdelano investicijsko ter projektno dokumentacijo. Razpolagati mora s soglasjem za priključitev polnilne infrastrukture na distribucijsko omrežje, v  oddani vlogi mora izkazati tudi pravico do vzpostavitve polnilnih parkov in izvajanja storitve polnjenj ter priložiti dovoljenja in mnenja oziroma soglasja nosilcev urejanja prostora.

V Centru za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu, ki deluje v okviru družbe Borzen, vam bodo z veseljem svetovali in pomagali do vaših ciljev. Vabijo vas k branju vsebine javnega razpisa za vzpostavitev javno dostopne polnilne infrastrukture izven cestnega omrežja TEN-T, v okviru katerega je skupaj na voljo 15.000.000,00 EUR.

Naziv Branju prijazna občina, ki ga podeljujejo Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo, se v letu 2026 podeljuje desetič. Z nazivom želimo poudariti aktiven prispevek občin k izboljšanju bralne pismenosti, spodbujanju branja in razvoju bralne kulture v celotnem nacionalnem prostoru.

• Dokumentacija za pridobitev naziva
• Dokumentacija za podaljšanje naziva

Natečaj  bo odprt od 8. februarja do 30. septembra 2026. Naziv bo občinam podeljen 3. decembra 2026 v okviru dogodkov za Ta veseli dan kulture, listine za podaljšanje naziva pa občine prejmejo do 3. decembra tekočega leta.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v Uradnem listu št. 94/2025 objavilo javni razpis za sofinanciranje naložb v skupnostno samooskrbo na področju obnovljivih virov energije in v izkoriščanje plitve geotermalne energije za obdobje od 2026 do 2029 (JR 2CH OVE 2025), ki se financira s sredstvi drugega Švicarskega prispevka. Javnim zavodom iz sektorja srednješolskega, višješolskega in visokošolskega izobraževanja je na razpolago 13,8 milijona evrov nepovratnih sredstev za koriščenje v obdobju od 2026 do 2029. Dodatne informacije o sklopih sofinanciranja in upravičenih stroških najdete na prispevku tukaj.

Vloge za prvo odpiranje morajo biti oddane najkasneje do 15. 4. 2026, sledita še dva roka za oddajo vlog, in sicer 11. 11. 2026 in 10. 3. 2027.

MOPE je v Uradnem listu RS, št. 73/2025 objavilo drugo spremembo Javnega razpisa za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin za obdobje 2023 do 2027 (JR_EKP_JOB_2024), ki se izvaja v okviru »Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021 – 2027«. Sprememba prinaša dodatne roke za oddajo vlog ter podaljšanje obdobja upravičenosti stroškov in izdatkov za upravičene stroške.

Skrajni rok za oddajo vlog je 19. 10. 2026.

Predmet aktualnega javnega razpisa JR_EKP_JOB_2024 je sofinanciranje operacij celovitih energetskih prenov stavb v (so)lasti in rabi občin in izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije po konceptu samooskrbe z električno energijo za te stavbe.

Dodelitev sredstev evropske kohezijske politike občinam za sofinanciranje upravičenih stroškov je na razpolago v dveh sklopih:

• SKLOP 1: Izvedba operacij celovitih energetskih prenov stavb, ki so v (so)lasti in rabi občin – v okviru SC RSO2.1 »Spodbujanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (Kohezijski sklad – KS)«;
• SKLOP 2: Izvedba operacij izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije (SE), skladno s konceptom samooskrbe z električno energijo, in sicer za stavbe v (so)lasti in rabi občin, ki so predmet operacije prijavljene v SKLOP 1 tega razpisa – v okviru SC RSO2.2 »Spodbujanje energije iz obnovljivih virov v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, vključno s trajnostnimi merili, določenimi v Direktivi (Evropski sklad za regionalni razvoj – ESRR)«.

Višina nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike, ki so na razpolago v državnem proračunu za upravičene izdatke operacij v obdobju od 2025 do 2028, znaša:

• 44.552.941,18 EUR za SKLOP 1 za projekte na območju Celotne Slovenije;
• 4.500.000 EUR za SKLOP 2; od tega 3.600.000 EUR za projekte na območju kohezijske regije Vzhodna Slovenija in 900.000 EUR za projekte na območju kohezijske regije Zahodna Slovenija.

Tokratna sprememba javnega razpisa prinaša dodatne roke za oddajo vlog, in sicer zadnji rok je 19. oktober 2026. Za eno leto se podaljšuje tudi obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov za vse upravičene stroške, ki na obeh sklopih odslej velja od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2027.

Javni razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2027.

Več informacij o javnem razpisu najdete na spletni strani Portal Energetika: Portal Energetika – Javni Razpisi

NALAS je v okviru delovne skupine za upravljanje voda pripravil drugo izdajo četrtletnega biltena Funding Catalyst (julij–september 2026), ki prinaša pregled aktualnih razpisov, dogodkov in drugih priložnosti financiranja na področju upravljanja voda in sanitarij v jugovzhodni Evropi.

Predstavljeni so številni aktualni razpisi, med drugim:

• Central European Initiative (CEI) – Know-how Exchange Programme (do 11. septembra 2026)  – tukaj,
• Horizon Europe za razvoj rešitev na področju upravljanja podzemnih voda in odpornosti kmetijstva na pomanjkanje vode (do 17. septembra 2026) – tukaj,
• LIFE – Climate Change Adaptation – tukaj. ter LIFE – Circular Economy and Zero Pollution (oba do 22. septembra 2026) – tukaj.

Vlada sprejela novo uredbo o regionalnih razvojnih programih

Vlada Republike Slovenije je sprejela novo Uredbo o regionalnih razvojnih programih (RRP), s katero usklajuje pripravo in izvajanje regionalnih razvojnih programov s prenovljenim Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) ter novo Strategijo regionalnega razvoja Slovenije za obdobje 2026–2050. Strategija postaja temeljni razvojni dokument za načrtovanje regionalne politike in hkrati osnova za pripravo regionalnih razvojnih programov.

Nova uredba uvaja tematska razvojna področja ter območja s posebnimi razvojnimi izzivi, ki jih bodo morale regije sistematično obravnavati pri načrtovanju svojega razvoja. Regionalni razvojni programi bodo usmerjeni v štiri prednostna področja: povezane, konkurenčne in odporne regije ter učinkovito upravljanje. Pomembna novost je tudi, da regionalni razvojni programi postajajo izrazito strateški dokumenti. Namesto seznama posameznih projektov bodo v ospredju razvojni cilji, prednostna področja in kazalniki za spremljanje doseganja razvojnih rezultatov.

Uredba krepi partnerski pristop pri pripravi programov, saj predvideva aktivnejše vključevanje občin, gospodarstva, raziskovalnih organizacij, nevladnih organizacij in drugih deležnikov. Hkrati zagotavlja večjo obveščenost javnosti ter boljšo dostopnost dokumentov in informacij o pripravi in izvajanju regionalnih razvojnih programov.

Za učinkovitejše spremljanje regionalnega razvoja uredba določa redno spremljanje izvajanja programov prek letnih in končnih poročil ter obvezno neodvisno vrednotenje po štirih letih izvajanja in ob zaključku programskega obdobja. Tako bo mogoče bolje oceniti doseganje zastavljenih razvojnih ciljev in njihove učinke na razvoj regij.

Povrnitev intervencijskih stroškov po marčevskem vetrolomu

Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep, da Ministrstvo za obrambo ter Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje upravičencem povrneta intervencijske stroške, ki so jih imeli v marčevskem vetrolomu.

V četrtek, 26. marca 2026, je prišlo na območjih severnoprimorske, ljubljanske, gorenjske, koroške, zahodno- in vzhodnoštajerske regije ter na območju Podravja in Pomurja do neurja z močnim vetrom s posledico vetroloma, poškodovanja večjega števila stanovanjskih, gospodarskih, javnih objektov idr. Ker razpoložljive sile zaščite, reševanja in pomoči v prizadeti gorenjski regiji niso zadoščale za izvajanje vseh nujnih intervencijskih ukrepov, je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan izdal Odredbo za izvedbo intervencijskega ukrepa – pomoč gasilcev iz drugih občin znotraj regij in drugih regij.

Intervencijski stroški, ki so ob tem nastali, bodo povrnjeni iz proračunske rezerve. Plačila upravičenih intervencijskih stroškov silam zaščite, reševanja in pomoči znašajo 24.744,30 evra.

Odgovor vlade na mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede problematike razvoja namakalnih sistemov ter upravljanja rabe vode za potrebe kmetijstva

Vlada je sprejela odgovor na mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede problematike razvoja namakalnih sistemov ter upravljanja rabe vode za potrebe kmetijstva v Sloveniji in ga pošlje Državnemu svetu.

Vlada se zaveda, da podnebne spremembe pomembno vplivajo na številne resorje, zato se njihovega naslavljanja loteva sistemsko. Med ključnimi ukrepi za prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe je izgradnja namakalnih sistemov, kamor sodijo tudi sistemi za protislansko zaščito. Vlada že več programskih obdobij v okviru Programa razvoja podeželja in Strateškega načrta skupne kmetijske politike podpira izgradnjo namakalnih sistemov. Pri tem je posebej pomembno, da je financiranje namakalnih sistemov z več uporabniki eden redkih ukrepov s 100 odstotno stopnjo sofinanciranja.

Nedavni spremembi Zakona o kmetijskih zemljiščih dodatno širita možnosti za izgradnjo državnih namakalnih sistemov.

Izkušnje kažejo tudi na pomanjkanje interesa za namakanje med lastniki zemljišč, zato je izjemno pomembno ustrezno informiranje kmetov prek Javne službe kmetijskega svetovanja, območnih izpostav Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, izobraževalnih in raziskovalnih institucij ter drugih organizacij.

Vlada se zaveda, da so v pripravi projekti namakalnih sistemov, ki bodo zahtevali bistveno več finančnih sredstev, kot so trenutno zagotovljena v Strateškem načrtu skupne kmetijske politike. Ker so ti projekti še v zgodnji fazi načrtovanja, bo vlada iskala dodatna razpoložljiva sredstva glede na predvideno časovnico njihove izvedbe.

Vir: Vlada RS

Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja priporočila in usmeritve za izboljšanje pravne ter nomotehnične urejenosti odlokov o občinskih prostorskih načrtih (OPN). Cilj je prispevati k pripravi jasnejših, enoznačnih in uporabnikom prijaznejših prostorskih aktov, ki bodo olajšali njihovo uporabo tako občinam kot tudi drugim uporabnikom.

Za pripravo kakovostnih priporočil je ključnega pomena, da se zberejo izkušnje in mnenja pripravljavcev ter uporabnikov OPN. Zato vas vabimo, da izpolnite anketni vprašalnik, s katerim bodo pridobljeni podatki služili kot strokovna podlaga za analizo obstoječega stanja in pripravo predlogov za izboljšave.

Vprašalnik je namenjen oceni izvedbenega dela odlokov o OPN (strateški del ni predmet ankete). Izpolnjevanje traja približno 15 minut, v primeru, da želite oceniti odloke več občin, pa lahko vprašalnik izpolnite večkrat.

-> Anketni vprašalnik je dostopen na povezavi https://www.1ka.si/a/2aa63b82

Odgovore lahko posredujete najkasneje do 17. avgusta 2026.