Vlada sprejela mnenje o zahtevi za oceno ustavnosti določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije
Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje o zahtevi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za oceno ustavnosti prvega odstavka 27. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Presoja se nanaša na nezdružljivost funkcije poklicnega župana, ki je pripadnik avtohtone italijanske ali madžarske narodne skupnosti, s članstvom v svetu samoupravne narodne skupnosti.
Vlada meni, da prvi odstavek 27. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije zasleduje legitimen in ustavno skladen cilj preprečevanja korupcijskih tveganj in kopičenja funkcij. Hkrati meni, da je treba pri njegovi uporabi upoštevati poseben ustavnopravni položaj avtohtonih italijanske in madžarske narodne skupnosti.
Sodelovanje v organih samoupravnih narodnih skupnosti je eden od temeljnih načinov uresničevanja ustavno zagotovljenih kolektivnih pravic teh skupnosti. Uporaba splošne določbe o nezdružljivosti bi zato lahko v primeru župana, ki se želi udejstvovati tudi v okviru samoupravne narodne skupnosti, povzročila nesorazmeren poseg v pravice iz 64. člena Ustave Republike Slovenije.
Če bo Ustavno sodišče ugotovilo, da prvi odstavek 27. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije prekomerno posega v temeljne pravice in svoboščine pripadnikov avtohtonih narodnih skupnosti, bi bilo med izjeme, za katere nezdružljivost ne velja, poleg društev, ustanov in političnih strank ustrezno vključiti tudi samoupravne narodne skupnosti. Gre za osebe javnega prava, prek katerih pripadniki avtohtonih narodnih skupnosti institucionalno uresničujejo del svojih ustavno varovanih kolektivnih pravic.
Jesenska napoved 2026: Letos močna okrepitev rasti gospodarske aktivnosti, ki bo v prihodnjih letih zmernejša; nekoliko višja tudi inflacija
Vlada se je seznanila z Jesensko napovedjo gospodarskih gibanj 2026, ki jo je pripravil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).
Letos bo gospodarska rast (3,8 %) precej višja kot lani (1,5 %) in znatno nad Umarjevimi pomladanskimi pričakovanji (2 %). Široko osnovana gospodarska rast kaže na odpornost in prilagajanje gospodarstva v razmerah povečane ekonomske in geopolitične negotovosti v mednarodnem okolju. Nekateri dejavniki, zlasti pospešek investicij pred zaključkom velikih investicijskih projektov, pa so enkratne narave. V prihodnjih dveh letih bo gospodarska rast zaradi postopnega izostajanja učinkov enkratnih dejavnikov zmernejša (2,5 % leta 2027 in 2,3 % leta 2028). Inflacija bo letos v povprečju 3,1-odstotna in bo presegla pomladansko napoved (2,6 %), zlasti zaradi višjih cen energentov in storitev. V prihodnjih dveh letih se bo ob odsotnosti novih zunanjih šokov inflacija postopno umirjala.
Poročilo o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za prvo polletje 2026
Vlada je sprejela poročilo o izvrševanju proračuna za tekoče leto, v obdobju od januarja do vključno junija.
Ob upoštevanju Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Republike Slovenije 2025–2028 so bili prihodki načrtovani v skupni višini 15,6 milijarde evrov. Do konca junija je bilo zbranih 7,7 milijarde evrov prihodkov oziroma 49,7 odstotka načrtovanih, kar je za dobrih 8 odstotkov oziroma 601,3 milijona evrov več glede na enako obdobje lani.
Odhodki državnega proračuna so bili s sprejetim proračunom 2026 načrtovani v višini 17,7 milijarde evrov in so bili v prvem polletju realizirani v obsegu 8,9 milijarde evrov oziroma dobra polovica načrtovanih, kar je za 12 odstotkov oziroma 975,6 milijona evrov več kot v enakem obdobju preteklega leta. Proračunski primanjkljaj je v prvem polletju leta 2026 znašal 1,2 milijarde evrov.
Vlada je potrdila predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna
V predlogu rebalansa so proračunski prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je za 6,3 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu. Načrtovani odhodki pa znašajo 18,8 milijarde evrov in so od dosedanjih višji za 6,2 odstotka. Proračunski primanjkljaj bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je skladno s fiskalnimi pravili ter cilji iz prvotno sprejetega proračuna za leto 2026.
V ospredju prilagoditev je zagotovitev celotnega obsega pravic porabe za ukrepe iz Načrta za okrevanje in odpornost, katerih črpanje je možno le še do konca leta, v lani sprejetih proračunih za leti 2026 in 2027 pa je bilo predvideno, da se bo del teh sredstev črpal še v letu 2027. Sredstva za proračunski sklad Načrta za okrevanje in odpornost se tako glede na sprejeti proračun povečujejo za 320 milijonov evrov.
V lani sprejetem proračunu za leto 2026 so bila prenizko načrtovana tudi sredstva za obrambne izdatke. V predlogu rebalansa se le-ta zvišujejo za 296 milijonov evrov, kar pomeni, da skupen obseg teh sredstev dosega 2,03 odstotka BDP. S tem se spoštuje zaveza, dana na vrhu zveze NATO.
Dodatna proračunska sredstva so namenjena tudi pokrivanju obveznosti iz naslova zimskega regresa, dviga minimalne plače in uskladitve plač javnih uslužbencev v tujini – v teh primerih gre za zakonske obveznosti, ki so bile sprejete po uveljavitvi proračuna za leto 2026.
Vlada je potrdila tudi predlog novele Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2026 in 2027, s katero se ureja izvrševanje letošnjega proračuna tudi po uveljavitvi rebalansa.
Vlada sprejela interventni zakon za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe
Vlada je določila besedilo predloga Zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru po nujnem postopku.
Interventni zakon prinaša vrsto začasnih ukrepov za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe (DO), manj administrativnih obremenitev ter večjo prožnost pri zagotavljanju storitev uporabnikom. Ukrepi odgovarjajo na izkušnje iz začetnega obdobja izvajanja sistema in bodo praviloma veljali do 31. decembra 2027. V ospredju ostaja uporabnik: njegove dejanske potrebe, kontinuiteta oskrbe, pravna varnost, dostopnost storitev in socialna varnost.
(Vir: Vlada RS)