
Bivanje v večstanovanjskih stavbah brez dvigala je za številne prebivalke in prebivalce resna ovira, ki jo najtežje občutijo starejši, invalidne osebe ter starši z majhnimi otroki. Po različnih ocenah je v Sloveniji brez dvigala še vedno več tisoč štiri- in petnadstropnih stavb, kar pomeni, da se mnogi ljudje vsakodnevno soočajo z nevarnimi in napornimi stopnicami, omejeno mobilnostjo ter socialno izolacijo.
Medtem ko pri nas sistemskih finančnih spodbud za vgradnjo dvigal še nimamo, so se na Hrvaškem odločili za konkreten korak. V okviru novega programa so letos zagotovili dva milijona evrov nepovratnih sredstev, prihodnje leto pa še dodatna sredstva. Država bo financirala tretjino priznanih stroškov, eno tretjino lahko prispeva lokalna skupnost, tretjino pa etažni lastniki. Posebnost programa je tudi natančen sistem točkovanja, ki daje prednost stavbam, kjer živijo invalidi, starejši od 65 let, nosečnice ali družine z majhnimi otroki.
Na Ministrstvu za solidarno prihodnost (MSP) so za Žurnal.24.si potrdili, da se problematike zavedajo in jo vključujejo v aktivnosti prihodnjega nacionalnega stanovanjskega programa 2026–2035, vendar pa ključni izziv ostaja enak – sredstva za vgradnjo dvigal v proračunu trenutno niso zagotovljena.
Na Skupnosti občin Slovenije že vrsto let opozarjamo, da je področje dolgotrajne oskrbe in prilagajanja bivalnega okolja kompleksno in zahteva celovit pristop in na to smo ob začetku mandata opozorili tudi MSP. Z vidika lokalnih skupnosti so nujna zadostna sredstva za izvajanje nalog in investicij na tem področju – ne samo za institucionalno oskrbo, temveč tudi za podporo starejšim v domačem okolju. Med takšne ukrepe po prepričanju Skupnosti občin Slovenije sodi tudi sofinanciranje vgradnje dvigal v večstanovanjskih stavbah, saj gre za ključen pogoj za varno, dostopno in dostojno bivanje.
Pozitivni premiki so kljub odsotnosti državnega sistema že vidni na lokalni ravni. Občina Piran je po poročanju medijev v veljavnem javnem razpisu namenila 60.000 evrov za sofinanciranje vgradnje dvigal in omogoča subvencijo do 50 % upravičenih stroškov (največ do 20.000 evrov na projekt). Podobno pot ubira tudi Mestna občina Novo mesto, ki je med prvimi v Sloveniji prepoznala pomen tovrstnih ukrepov za kakovost življenja starejših in funkcionalno oviranih.
Takšne prakse jasno kažejo, da se rešitve da uvesti – vendar potrebujemo sistemski okvir, stabilen vir financiranja in sodelovanje države ter občin. Skupnost občin Slovenije bo tudi v prihodnje vztrajala pri tem, da mora Slovenija slediti dobrim praksam in zagotoviti učinkovite finančne spodbude za vgradnjo dvigal, saj gre za ukrep, ki neposredno podpira samostojnost, varnost in dostojanstvo ljudi v domačem okolju.