27. septembra 2018 sta v Mariboru potekala dva dogodka namenjena krožnemu gospodarstvu. Na sedežu Skupnosti občin Slovenije je potekal 4. sestanek deležnikov projekta CircE, na katerem so bile obravnavane prepoznane priložnosti krožnega turizma.
SOS se namreč v mednarodnem konzorciju Interreg Europe projekta osredotoča na področje turizma, medtem, ko se drugi partnerji osredotočajo na druge sektorje, kot so hrana, zgradbe, odpadki, tekstil in podobno. Vsak s svojimi deležniki prepoznava ovire in priložnosti ter dobre prakse. SOS je doslej identificiral naslednje priložnosti:
- Razpršeni hoteli -> kot povezovalci lokalne ponudbe, valorizacije razpoložljivega grajenega okolja fizičnih oseb, več namenska raba objektov, delitvena ekonomija
- Zmanjšanje odpadne hrane, zmanjšanje odpadne embalaže, enkratno uporabljive plastike, večje število dobro označenih posod za ločeno zbiranje odpadkov na javnih mestih
- Kratke verige dobave ekološko pridelane lokalne hrane -> oblikovanje kratkih prehranskih verig tudi za turistične ponudnike, javno dostopna digitalna platforma za povezovanje lokalnih pridelovalcev hrane, da bi z združenimi večjimi količinami lahko zagotovili zanesljivo dobavo turističnemu gospodarstvu (tudi za zeleno javno naročanje živil in drugih izdelkov)
- Krožni poslovni modeli v hotelirstvu – npr. najem storitve zagotavljanja udobnih ležišč namesto nakupa vzmetnic, centraliziran servis eko-pralnic za ponudnike nastanitev (predvsem sobodajalci), spodbujanje ponovne uporabe (npr. pohištva) iz re-use centrov v gostinskih in nastanitvenih objektih (sistematično spodbujanje povezav med ponudniki zelenih storitev in okolju prijaznih izdelkov)
- krepitev trajnostne mobilnosti v okviru turistične destinacije – vzpostavitev in izvajanje načrta mobilnosti v občini, električni avtobusi, avtobusi na metan ali avtobusi na plinski pogon, električni avtomobili in kolesa za najem, polnilne postaje za električne avtomobile, …
- Vključitev v zeleno shemo, dopolnitev le-te in njeno razširjanje izven meja, digitalna nadgradnja -> ozaveščanje in izobraževanje lokalnega gospodarstva o ukrepih in možnostih za razvoj krožnega gospodarstva in izvajanje posebnih ukrepov
- Zagotovitev kroženja vrednosti v destinaciji tudi z uvajanjem zelenih lokalnih kartic ali lokalnih valut
- Vzpostavitev slovenske „učilnice“ za krožni turizem na primerih dobrih praks
- Sleherni, za turista ključni element ponuditi z upoštevanjem krožnih principov, sledljivo in to promovirati.
Skupaj z deležniki se je krožni dan nadaljeval v Vetrinjskem dvoru, kjer je potekala konferenca, na kateri so strokovnjaki različnih področij govorili o nujnosti prehoda v krožno gospodarstvo na nacionalni ravni, pri čemer so izpostavili pomen sodelovanja. Uvodoma je zbrane nagovoril župan Mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec, ki je izpostavil, da je Maribor prva in trenutno tudi edina slovenska občina, ki ima potrjeno strategijo prehoda v krožno gospodarstvo in projekte, ki so izvedbeni del te strategije in s pomočjo katerih bo mesto zares zaživelo krožno. Peter Bossman, župan Občine Piran in član slovenske delegacije v Odboru regij je predstavil vlogo tega posvetovalnega organa, ki obravnava in predlaga izboljšave slehernega predloga evropskih predpisov, ki se tiče občin ali regij, tudi tistih, ki zadevajo učinkovito ravnanje z viri oz. krožno gospodarstvo. Evropsko orodje, ki je tudi namenjeno kumunikaciji z lokalno ravnjo, to je EU Agenda Partnerstvo za krožno gospodarstvo je predstavila Aša Rogelj iz Ministrstva za okolje in prostor. Dragica Marinič iz Štajerske gospodarske zbornice je povzela pazvojne iniciative v okviru Pametne specializacija Slovenije, SRIP za krožno gospodarstvo, medtem ko je dr. Draško Veselinovič, Slovenian Business Research Association predstavil nekaj razpisov, kjer so na voljo nepovratni finančni viri za projekte krožnega gospodarstva, ter kako lahko SBRA pri tem pomaga. Prvi del konference se je zaključil s predstavitvijo Strategije prehoda mesta Maribor v krožno gospodarstvo, Mirka Šprinzerja, Inštitut Wcycle Maribor.
Na konferenci so bili v drugem delu predstavljeni tudi različni projekti krožnega gospodarstva, vsi z deležem evropskega sofinanciranja: Interreg Europe projekti CIRCE, SYMBI, RETRACE; Urbana zemljina za hrano, ki daje poudarek na predelavo bioloških odpadkov v rodovitno zemljino, Cinderela, ki se ukvarja s ponovno uporabo gradbenih odpadkov in Greencycle, s pomočjo katerega se razvijajo platforme za izmenjavo dobrih praks med partnerji projekta.
Ladeja Košir Godina, direktorica in ustanoviteljica platforme Circular Change, je predstavila vseslovenski strateški dokument, ki je nastajal leto dni, Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo. Odraža prizadevanja na državni ravni in opredeljuje krožno gospodarstvo kot odgovor na izzive, ki jih pred potrošniško družbo postavlja 21. stoletje. Prepoznavni element Kažipota je »krožni trikotnik«, ki poudarja pomen sistemskega prehoda iz linearnega v krožni ekonomski model, v okviru katerega velja močna soodvisnost med tremi elementi – krožnim gospodarstvom (modeli poslovanja), krožno spremembo (vladne politike) in krožno kulturo (državljani).
Z vidika »krožnega trikotnika«, je turizem področje, ki ga kot priložnost prepoznamo v vsakem kotu, pri čemer pa ne gre spregledati mednarodnih razsežnosti učinkov pri pravilnem udejanjanju aktivnosti, ki bi jih pripisali krožni kulturi.
Strateški razvojni dokumenti turizem po večini zaznavajo kot gospodarsko dejavnost in ne kot živi sistem. Turizem pa ni le gospodarska dejavnost, saj turistične destinacije ponujajo veliko več kot le izdelke in storitve – to je celoten ekosistem narave, kulture in zgodovine, zaradi katerega je destinacija drugačna in konkurenčna. Turizem je sredstvo za lokalno blaginjo, gledano z vidika trajnostnega razvoja, zato mora spoštovati lokalne prebivalce in goste, kulturno dediščino in okolje. Da bi dosegli cilje Agende za trajnostni razvoj 2030 in se znatno premaknili k resnično trajnostnemu turizmu, moramo virom povrniti vrednost. Koncept krožnega gospodarstva vključuje inovacije v celotni vrednostni verigi. Inovativni pristop, ki vključuje načela krožnega gospodarstva je potrebno z večjo odločnostjo in odličnostjo uporabiti tudi za turizem. Odgovor na vprašanje, kako nam lahko pri tem pomagajo nove tehnologije pričakujemo tudi od največjega raziskovalnega projekta s področja turizma pri nas, Turizem 4.0.
Zaključke razprave in predhodnih predstavitev, ki jih je več kot odlično povezovala Ladeja Košir Godina, bi lahko povzeli, da vsi projekti, ki se izvajajo vsebujejo veliko znanja in sinergijskih učinkov, zato so pogovori, kjer se te izkušnje lahko delijo izredno dragocene. Izoblikovane so bile praktične pobude, med drugim da se v Mariboru, med številnimi krožnimi iniciativami resneje pristopi tudi k razmisleku o vzpostavitvi razpršenega hotela. SOS in Inštitut Wcycle Maribor se bosta na to temo kmalu sestala.
