Dne 28. 11. 2023 je potekal sestanek občin članic Skupnosti občin Slovenije s sedeži okrajnih sodišč na temo predloga Zakona o sodiščih (v nadaljnjem besedilu: predlog). Prisotni so izrazili nestrinjanje z členi, ki ukinjajo institut okrajnih sodišč ter spreminjajo obseg območij Višjih sodišč – 10. in 16. člen predloga.
Opozorili so, da se s predlaganimi določili ne sledi decentralizaciji oz. regionalizaciji ter da določbe neposredno vplivajo predvsem na tiste občine, ki bi zaradi predvidenih sprememb teritorialne organiziranosti in pristojnosti sodišč potencialno ostale brez pomembne državne institucije v občini. S predlogom sicer zaenkrat ni predvideno ukinjanje posameznih izpostav sodišč, ne morejo pa mimo dejstva, da se predlagane spremembe gibljejo v tej smeri, kot se je v preteklosti že zgodilo npr. pri reorganizaciji FURS.
Enakomernejšo obremenitev sodišč se da doseči tudi z drugimi ukrepi, predvsem kadrovskimi in organizacijskimi. Prenašanje kadrov iz manjših občin v večje bo na podlagi preteklih izkušenj tudi v primeru sodišč nedvomno vodilo v ukinjanje manjših enot. Umikanje delovnih mest iz manjših občin pomeni slabenje kadrovskih potencialov teh krajev. Pri predlaganih spremembah prav tako niso bile upoštevane težave, ki bi nastale zaradi oddaljenosti sodišč za občane. Predlagane spremembe enovite prve stopnje sodišč oziroma prenosa območij pristojnosti Višjih sodišč bodo v prihodnosti pomenile še nadaljnje povečanje obremenjenosti cestnega omrežja, ki vodi v večje občine. Nezanemarljiv vidik predlaganih sprememb je tudi razpršenost institucij v različnih središčih, saj se prenaša pristojnosti zgolj enega področja v popolnoma drugo regijo, kjer prebivalci urejajo vse ostale zadeve oz. se običajno gibajo. Nenazadnje je na mestu opozorilo o zagotavljanju pravice pripadnikov madžarske in italijanske narodnosti do uporabe madžarskega in italijanskega jezika v postopkih. Ta z reorganizacijo sodstva sicer naj ne bi bila kršena, pa vendar potencialna ukinitev enot sodišč v obmejnih občinah pomeni, da bodo dvojezični postopki tekli v oddaljenih enotah sodišč kar posledično pomeni kot že omenjeno – prenašanje kadrov, oddaljenost sodišča za stranke, prometne obremenitve itn..
Ne strinjajo se s predlogom, ki bi poslabšal dostop do sodne veje oblasti za občane in pravne osebe v katerikoli regiji ter jim posledično poslabšal možnosti za uveljavljanje svojih pravic in pravnih interesov preko sodišč. Slovenija kot pravna država si mora prizadevati za zagotavljanje enakih možnosti vseh državljanov in državljank, ne glede na regijo, v kateri prebivajo. Takšni predlogi predstavljajo marginalizacijo regij in kažejo na izjemno negativne trende v smeri centralizacije, namesto policentričnega razvoja in enakopravne dostopnosti do storitev. Gre za strateško izjemno nepremišljeno ravnanje, saj zmanjševanje dostopnosti do različnih storitev pelje v praznjenje podeželja ter obmejnih območij.