V Ljutomeru je 3. aprila potekalo 4. srečanje Kluba županj, ki sta ga organizirali županja občine Olga Karba in Skupnost občin Slovenije. Županje so na srečanju spoznale dobre prakse projektov Občine Ljutomer, ogledale so si tudi muzejsko zbirko v Splošni knjižnici. Ob 150-letnici kasaštva v Ljutomeru so si županje ogledale Kasaški muzej in preizkusile tradicionalna prevozna sredstva. Prav tako so obiskale sosednji občini Turnišče in Beltinci, kjer so se seznanile z zaključki projekta Info-Geothermal.
Županja Olga Karba je ob srečanju županj v Ljutomeru izpostavila dobro in tesno povezanost lokalnega okolja, prleško tradicijo in dušo, ki daje okolišu posebni pečat. Z veseljem je predstavila primere dobrih praks v občini, s poudarkom na trajnostni mobilnosti in izgradnji kolesarskih stez (tudi ob neasfaltirani izvedbi ob reki Ščavnici). Prav tako je občina Ljutomer zavezana sožitju z naravo, naravnimi danostmi in sonaravnem razvoju, s tega vidika so v okviru Info-Geothermal prišli do pomembnih informacij o geotermalnem potencialu v Ljutomeru. Županja je o sodelovanju v projektu povedala, da se na Kamenščaku skriva dragocen geotermalni potencial, ki si ga prizadevajo ponovno obuditi. Z vzpostavitvijo stika z državnim ministrstvom in iskanjem potencialnih investitorjev odpirajo možnosti, da bi v prihodnje obudili ta naravni vir.
V občini Beltinci je županje pozdravil župan Marko Virag,ki je izkazal že od začetka projekta izkazal interes in aktivno sodelovanje. Strokovnjakinja dr. Nina Rman, vodja raziskovalne skupine Geoenergija na Geološkem zavodu Slovenije, je predstavila zaključke projekta Info-Geothermal. Projektni konzorcij vodi Geološki zavod Slovenije, projektno partnerstvo pa sestavljajo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Iceland school of Energy in Skupnost občin Slovenije. Projekt je financiran iz finančnega mehanizma EGP.
V okviru projekta so prvič na enem mestu na voljo zanesljive in dostopne informacije, ki jih potrebujejo vlagatelji in lokalne skupnosti. Za občine Beltinci, Dobrovnik in Turnišče smo s prostorsko in geološko analizo določili najprimernejša območja za postavitev geotermalnih rastlinjakov in metodologija je prenosljiva v vse slovenske občine. V novem slovensko-angleškem 3D pregledovalniku bo vsakdo lahko izrisal prognozni profil ali vrtino za dosego geotermalnega vodonosnika v SV Sloveniji s pričakovano porazdelitvijo temperatur, kar bo zmanjšalo geološka tveganja. S terenskimi obiski v Sloveniji in Islandiji ter organizacijo mednarodne poletne geotermalne šole v Ljubljani, smo povečali znanje o večnamenski proizvodnji toplote in geotermalne elektrike. Za hitrejši razvoj sektorja bo zaživelo nacionalno geotermalno omrežje. Na projektni spletni strani https://www.geo-zs.si/?option=com_content&view=article&id=1119 je že na voljo 50 odgovorov na tipična vprašanja glede rabe termalne vode, v aprilu pa bomo objavili še smernice za tehnični in postopkovni razvoj geotermalnih projektov, da bo moč ustrezneje in hitreje pripraviti študije izvedljivosti. S tem bomo prispevali k debirokratizaciji javnih storitev in bolj privlačnem poslovnem okolju.
