Skupnost občin Slovenije je s projektnim vodjo, Zagovornikom načela enakosti, in partnerji projekta Soočimo se z diskriminacijo, pripravil strokovni posvet, na katerem so udeleženci iz različnih organizacij in ustanov delili dobre prakse pri delu za različne ciljne skupine. Ključna tema posveta je bilo vprašanje, kako z dejavnostmi doseči čim večji krog tistih, ki so jim namenjene.
Zaključni dogodek projekta je bil v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani, namenjen pa je bil deljenju izkušenj različnih organizacij pri ozaveščanju in vključevanju različnih skupin v dejavnosti s področja človekovih pravic in zagotavljanja enakih možnosti. Organizacije se namreč pri ustvarjanju in izvajanju dejavnosti za različne ciljne skupine večkrat znajdejo pred izzivi, kako te skupine oziroma posameznike nagovoriti, kako jih pritegniti, da bodo o dejavnostih obveščeni in da se jih bodo tudi udeležili.
Kot je v uvodnem nagovoru dogodka povedala vodja projekta Mateja Zobarič Trplan iz Zagovornika, je bilo tako tudi pri tem projektu. »Eden izmed ključnih izdelkov je bilo usposabljanje za javne uslužbence o varstvu pred diskriminacijo. Uspelo nam je, da se je usposabljanja in delavnic v živo skupno udeležilo prek 200 uslužbencev iz različnih ustanov državne uprave, centrov za socialno delo in zdravstva. Delavnice smo izvedli po vsej državi, v enajstih statističnih regijah od dvanajstih. Tudi tisti udeleženci, ki so se delavnicam priključili z zadržkom, so nato v evalvaciji povedali, da so se veliko naučili in pohvalili izbrani način usposabljanja, ki so ga zlahka prilagodili svojim siceršnjim obveznostim. O izobraževanju se je širil dober glas in pri mariborski enoti Zavoda za zaposlovanje so nas prosili, naj izobraževanje opravimo za vse njihove uslužbence.” V nastopih, ki so sledili, so udeleženci posveta delili predvsem rešitve, s katerimi jim je uspelo o svojih dejavnostih uspešno obvestiti in vključiti želene skupine in posameznike.
Pri Zavodu Risa, ki promovira in skrbi za informacije v lahkem branju, so za širjenje zavedanja o obstoju in pomenu dostopnosti informacij ob letošnjem dnevu lahkega branja pripravili natečaj za lahko berljivo pesem. »Na natečaju je sodelovalo okrog sto ljudi, kar kaže, da je za takšno pisanje veliko zanimanja. V komisiji, ki je izbrala najboljše pesmi, je bil tudi dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Removša ZRC SAZU. Ta je nato v časniku Delu objavil članek v rubriki Beseda tedna in v njem o lahkem branju seznanil tudi vse bralce tega medija,« je povedala Saša Lesjak iz Rise.
Na občini Ajdovščina so uspeli pregovorno nezainteresirane mlajše občane aktivirati in jih v dejavnosti občine vključiti tudi tako, da so jih povabili k pisanju strategije za mlade, je povedala Andreja Vidmar Sukanović, ki je na ajdovski občini svetovalka za družbene zadeve. Mladi imajo tudi dodaten glas pri tem, kako bo občina porabila sredstva iz participativnega proračuna, ki jih namenja za projekte, ki jih predlagajo in o njih glasujejo občani. Tako je podporo dobilo tudi že več projektov, namenjenih mladim, kar se morda sicer ne bi zgodilo. Uspešni so tudi pri vključevanju mladih v programih, s katerimi jih želijo seznaniti z možnostmi zaposlitve v lokalnih podjetjih.
Vodja mariborske območne enote Zavoda za zaposlovanje Mirjana Zgaga je predstavila različne primere, ko jim je uspelo s pravilnimi pristopi doseči zastavljeni cilj, da ranljive skupine na trgu dela naredijo enako zaposljive, kot so ostali. Da bi dosegli in ustrezno pomagali tistim, ki se v Slovenijo priselijo iz tretjih držav, zavod zanje zagotavlja posebej za to usposobljene svetovalke.
Na zaupanju temelji tudi delovanje dnevnih centrov za romske otroke in mlade, ki jih že dve desetletji vodi Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Kot je povedala Maja Žunič Fabjančič, so njihove dejavnosti sicer namenjene otrokom, delajo pa s celimi družinami. Programi so tudi zato zelo obiskani. Prav tako je graditev zaupnega okolja pomembna pri izvajanju projekta prostovoljnega testiranja na HIV, virusne hepatitise in spolno prenosljive okužbe, ki ga že 15. leto izvajajo pri društvu Legebitra. Koordinator projekta Mitja Ćosić je izpostavil, da je pomembna značilnost njihove storitve to, da jo izvajajo vrstniki ali ljudje, usposobljeni za delo z ranljivimi skupinami. Tako se zainteresirani prej odločijo za testiranje, saj zaradi tega nimajo občutka stigme, ki se lahko pojavi ob testiranju v zdravstvenih ustanovah.
Maša Kšela iz Razvojnega centra Murska Sobota, pri katerem izvajajo več projektov in se povezujejo z občinami, nevladnimi organizacijami in izobraževalnimi ustanovami v Pomurju, je dejala, da gredo včasih tudi od hiše do hiše in spodbujajo k udeležbi na njihovih delavnicah. Tilen Božič iz oddelka za družbene dejavnosti Občine Idrija pa je povedal, da je k udeležbi in vključitvi spodbujal z delom na terenu, torej osebnim stikom in s telefonskimi klici.
Pri doseganju ciljev delavnic in usposabljanj so za vključenost in angažma udeležencev lahko ovira tudi različna mnenja in stališča udeležencev o določeni temi, je opozorila Kaja Primorac iz Inštituta za proučevanje enakosti spolov. Zaradi teh različnih pogledov se lahko zgodi spor med udeleženci ali absolutno zavračanje sporočil delavnic, ki niso skladna s posameznikovimi prepričanji. Zato so se pri inštitutu odločili, da pri izvedbi dejavnosti do vsebin pristopijo prek tem, glede katerih so udeleženci soglasni. Predhodno izvedejo tudi fokusne skupine, da bi s pridobljenimi informacijami nato pripravili kar se da zanimive delavnice.
Način dela in pristopanja do ciljnih skupin je udeležencem predstavila tudi Christine Mifsud, vodja storitev za usposabljanje na področju enakopravnosti invalidov Komisija za pravice oseb z invalidnostmi Malte. Napačne predstave o invalidnosti odpravljajo s predavanji, pripravljajo žive knjižnice, ko ljudje z invalidnostmi odgovarjajo na vprašanja o svojem življenju, državnim organom, vojski in podjetjem svetujejo glede prilagoditev za ljudi z invalidnostmi, izdajajo svoj elektronski novičnik in ljudi nagovarjajo tudi prek socialnih omrežij.
Ob koncu posveta so se udeleženci po metodi debatiranja, imenovani svetovna kavarna, razdelili v skupine in skupaj iskali dodatne rešitve za izzive pri doseganju in vključevanju raznolikih ciljnih skupin, za preseganje nezaupanja in nerazumevanja javnosti ter za spodbujanje razumevanja o nujnosti sprememb za doseganje večje stopnje enakih možnosti in enake obravnave ljudi ne glede na njihove osebne okoliščine.
Več o projektu in izdelkih projekta Soočimo se z diskriminacijo je na voljo na spletni strani https://zagovornik.si/soocimo-se-z-diskriminacijo/.
Foto galerija je dostopna tukaj
