• petek, 31.01.2020.
  • CirCe

Uvodno srečanje Pobude za slovenski turizem brez plastike za enkratno uporabo

Slovenija je opredelila trajnostno usmeritev kot edino pravo razvojno priložnost naše dežele in njene turistične ponudbe, s tem pa v mednarodnem prostoru postala prepoznana kot zelena velesila, ki v sklopu Zelene sheme slovenskega turizma celostno uvaja trajnostne rešitve na nacionalnem nivoju. Kot nujen naslednji korak na poti trajnostnega delovanja, ki ga podpirajo destinacije, hotelirji, Skupnost občin Slovenije in drugi je v luči krožnega gospodarstva in prizadevanj za učinkovito rabo virov nastala pobuda za »Slovenski turizem brez plastike za enkratno uporabo « – gre za kratkoročni cilj, hkrati pa za dolgoročni projekt spreminjanja linearnega razmišljanja in delovanja do krožnega.

V podporo procesu sta Slovenska turistična organizacija in Zavod Tovarna trajnostnega turizma Goodplace pripravili uvodno srečanje, ki je bilo v petek, 31. 1. 2020 v Ljubljani. Cilj srečanja je bil, da najprej sklicatelji predstavijo izhodišča in cilje projekta, strateško skupino seznanijo z že identificiranimi projekti ter da se v strukturirani razpravi preveri dodatne aktivnosti, možne sinergije in sodelovanje vseh povabljenih akterjev. Zbrane sta pozdravili državna sekretarka pristojna za turizem, Eva Štravs Podlogar in direktorica STO, mag. Maja Pak.  Pobudo za slovenski turizem kot prvo industrijo na poti umikanja plastike za enkratno uporabo sta predstavili Miša Novak in Jana Apih iz Goodplace. Poudarili sta, da je umik plastike za enkratno uporabo šele prvi korak, ki mu sledijo bolj ambiciozni. Plastika za enkratno uporabo je resnično nepotrebna, razumljiva, oprijemljiva in povsod okrog nas, zato je ocenjena kot primeren uvodni ukrep.  Iz Circular Change platforme je Niko Korpar pozicioniral Slovenijo na poti v krožno gospodarstvo v širšem mednarodnem območju med vodilne in prepoznavne države. Majda Odar iz Triglavskega narodnega parka je predstavila projekt Biosferno območje Julijske Alpe brez plastike za enkratno uporabo in načrt ukrepov na področju turizma, v lokalnih skupnostih in povezanih dejavnostih. Projekt je prepoznan kot dobra praksa, ki jo velja razširiti na celo Slovenijo. JZ TNP je v procesu priprave načrta skupaj z GoodPlace vzpostavil dosegel zelo močen konsenz in pripravljenost za sodelovanje pri tej viziji – tako občinskih uprav, komunal, nastanitvenih ponudnikov, gostincev, organizatorje prireditev, RRA-jev, šol kot tudi strateških partnerjev: MOP, MGRT, STO.

Javni zavod Triglavski narodni park je v vsebinskem dogovoru z Ministrstvom za okolje in prostor oktobra 2019 pristopil k projektu umika plastike za enkratno uporabo z varovanega območja parka. Po prvih vsebinskih usklajevanjih se je projekt glede na poslanstvo, trende, potrebe in priložnosti razširil in poglobil: naročnik (Javni zavod Triglavski narodni park) in izvajalec (Zavod tovarna trajnostnega turizma GoodPlace) sta se v začetni fazi usklajevanja za izvedbo projekta strinjala, da se projekt zastavi bolj celostno in dolgoročno:

  • ne zgolj prepoved vnosa plastike za enkratno območje na ožjem varovanem območju Triglavskega narodnega  parka, temveč tudi umik drugih izdelkov za enkratno uporabo;
  • pokrivanje ne zgolj turizma, temveč preko turizma vstop tudi na druga področja;
  • ne zgolj na območju Triglavskega narodnega parka, temveč na širšem UNESCO MAB Biosfernem območju Julijske Alpe – BOJA (območje desetih parkovnih občin);
  • ne zgolj kratkoročno umik plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, temveč dolgoročno delovanje po principih krožnega gospodarstva.

Hkrati razvojni načrt predstavlja okvir za združitev in okrepitev naporov na področju trajnostnega delovanja na območju. Kar osem od desetih parkovnih občin na območju BOJA zaključuje oziroma je zaključila proces pridobitve znaka Slovenia Green Destination, ob tem pa se z znakom Slovenia Green Park ponaša Triglavski narodni park. V okviru razvojnega načrta je bil voden proces lokalnih deležnikov o priložnostih na področju okolja: kako zavezo za trajnostni razvoj pretvoriti v konkretne akcije in napore ter vključiti vse deležnike – poleg poslovnih javnosti močno tudi prebivalce in obiskovalce/turiste. Nadalje, kako izkoristiti povečane okoljske zaveze na ravni Evropske unije in Slovenije in si zastaviti cilj, da BOJA postane prvo območje v Sloveniji in širše v Evropi, ki je združilo napore v umiku plastike in artiklov za enkratno uporabo iz turizma.

Sledila je živahna razprava s skupnim imenovalcev pohval in zahval pobudnikom in celo vrsto predlogov, dobrih praks pa tudi izzivov, ki so se le delno nanašali na plastiko za enkratno uporabo, večinoma pa na vsa druga, s turizmom povezana področja. Na srečanje so bili vabljeni ključni deležniki iz resornih ministrstev, združenj, zbornic, univerz in raziskovalcev, ki imajo neposredni in posredni vpliv na turizem. V tej strateški delovni skupini je tudi Skupnost občin Slovenije. Energetsko učinkovitost je na primer izpostavil Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev, ki je opozoril na pravilnik o kategorizaciji, ki zahteva hladilnike v hotelskih sobah, ki porabljajo električno energijo ne glede na njihovo uporabo s strani gosta. Hladilnik mora biti, ker predpis za 4 zvezdice to določa. Na predpise, kot oviro pri organizaciji dogodkov je opozorila Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana. Prireditve ureja preveč sektorjev in vsak sektor zelo ozko gleda na svoje področje, organizatorji prireditev zato veliko več napora vlagajo v zadovoljevanje in usklajevanje posameznih sektorskih zahtev, kot v samo prireditev. Dragica Marinič, koordinatorka SRIP-krožno gospodarstvo je predstavila področja s katerimi se ukvarjajo v okviru SRIPa in poudarila tesno povezanost teh področij s turizmom. Beseda je tekla tudi o podobi krajin in omejevanju reklamnih plakatov, kar v okviru SOS naslavlja strateška delovna skupina za pripravo odloka o urejanju videza naselij in krajine. Tudi o digitializaciji je bilo govora.

Saša Kek je predstavila aktivnosti SOS, ki je prve korake prehoda v krožno gospodarstvo na področju turizma naredila februarja 2017 v okviru projekta CircE in skupaj z deležniki od takrat pripravila Akcijski načrt za krožni turizem.  Eden izmed ukrepov v akcijskem načrtu je tudi pobuda za zmanjšanje plastike za enkratno uporabo na dogodkih v občinah. Pobudi se je pridružilo že 36 občin. Poudarila je, da si občine želijo konkretne podpore, npr. kaj uporabijo namesto plastike na prireditvah. Občine in njihovi Zavodi za turizem imajo omejene kadrovske resurse in neracionalno bi bilo, da vsak zase raziskuje in prebira strokovne študije. Želijo si izračun celotnih življenjskih stroškov alternativ plastičnim lončkom za enkratno uporabo s konkretnim rezultatom in navodilom – “priporočamo na prvem mestu to, na drugem to in tako naprej”. Občine vabimo, da svoja prizadevanja in dobre prakse s področja krožnega turizma delijo z drugimi preko Skupnosti občin Slovenije (kontakt: info@skupnostobcin.si).

Veliko je dobrih idej, projektov in iniciativ, potrebno jih je povezati, medsebojno podeliti dobre prakse, skupaj naslavljati izzive in slediti tej viziji, ki prinaša dolgoročne pozitivne učinke našim gostom, nam samim in okolju v katerem živimo, gospodarstvu pa prinaša številne nove razvojne priložnosti.

Gradivo: KAJ SI ZA CILJ ZADAJA TURIZEM IN KAKO LAHKO STOPIMO SKUPAJ