1.1. Zaključno usklajevanje predloga ZGJS s področja oskrbe s pitno vodo ter čiščenja odpadne vode z ministrom Novakom
15. novembra 2024 smo na Ministrstvu za naravne vire in prostor opravili zadnje usklajevanje Zakona o gospodarskih javnih službah s področja oskrbe s pitno vodo ter čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, na katerem je bil ponovno prisoten minister Janez Novak. Sestanka so se v imenu SOS udeležili župan Ormoža, Danijel Vrbnjak, Toni Jelovica, župan Središča ob Dravi, župan Svete Ane, Mirko Cvetko in koordinatorka aktivnosti GJS v sekretariatu SOS.
Sestanek je bil namenjen pregledu zadnje verzije predloga zakona, ki že vključuje nekatere rešitve in pobude SOS, in uskladitvi še nerešenih vprašanj. Predvsem so bila težavna pogajanja z ministrsko ekipo glede 27. člena, ki ukinja možnost izvajanja oskrbe s pitno vodo preko zasebnega koncesionarja. Glavni razlog za to ukinitev je 70.a člen Ustave RS (vpis pravice do pitne vode v ustavo) in harmonizacija s podrejeno zakonodajo. Predstavniki SOS so na sestanku vztrajali, da zaradi primerljivosti cen komunalne storitve oskrbe s pitno vodo ne moremo govoriti o tržni storitvi na podlagi koncesije, ter da občinam to povzroča veliko finančno breme, saj bodo v naslednjih letih morale ustanoviti javna podjetja, ministrstvo pa strošek ni niti ocenilo, kar je nedopustno. Župani so zahtevali, da se tega določila ne sprejme, če pa že, pa je potrebno občinam, ki jih ukinitev neposredno prizadene zagotoviti državna sredstva za prestrukturiranje. Minister Novak je županom prisluhnil in pokazal razumevanje za situacijo ter obljubil, da bo vložil ustrezne napore za ugodno razrešitev še neusklajenega člena zakona na Vladi.
Precej časa smo na sestanku namenili tudi 28. členu predloga Zakona, ki določa, da izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo uporabniku te javne službe ne sme prekiniti oskrbe s pitno vodo, če je edini razlog prekinitve nezmožnost plačila stroškov s strani uporabnika, lahko pa mu omeji oskrbo s pitno vodo z zagotavljanjem minimalne količine pitne vode. Nezmožnost plačila naj bi ugotavlja pristojna občina, ki je tudi plačnica storitev v primeru ugotovljene nezmožnosti plačila. Predstavniki združenj občin so izpostavili, da omenjena določba lahko celo spodbuja neplačevanje, poleg tega pomeni dodani strošek občinskega proračuna, občine pa nimajo niti dostopa do evidenc za ugotavljanje nezmožnosti plačila. Zato smo predlagali, a odgovornost ugotovitve prevzamejo centri za socialno delo.
Posebna tematika je bila izmenjava vode med vodovodnimi sistemi (še posebej z vidika pomanjkanja vode v kraško – primorski regiji), ki po novem zakonu po besedah ministra zagotovo ne bo prestavljala posebne dejavnosti. Predstavniki občin so predlagali nov samostojen člen, ki bi vseboval določbe o povezovanju javnih vodovodnih sistemov. Poleg tega bi določal vrednost vode. S tem bo prišlo do solidarnostnega prelivanja vode.
Predstavniki združenj občin so izpostavili še področje zakona, kjer se določa javnost podatkov o infrastrukturi iz zbirnega katastra. Javnosti podatkov so namreč nasprotovali, predvsem zaradi občutljivosti slednjih in kritičnosti infrastrukture, ki jo je potrebno varovati.