Spremembe Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, o koncesiji te javne službe in o ureditvi sistema enotne vozovnice
Vlada je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, o koncesiji te javne službe in o ureditvi sistema enotne vozovnice.
Z začetkom izvajanja novih koncesij (1. julij 2024) je potekalo aktivno spremljanje izvajanje standarda dostopnosti, ki je pokazalo, da ni potrebe po večjem številu prevozov v času novoletnih in prvomajskih počitnic, zato se je organ JPP odločil za spremembo režima. V novih koncesijah se je na letni ravni dvignil obseg prevozov za 22 odstotkov (leto 2023/leto 2025). Sprememba režima v času novoletnih in prvomajskih počitnic bo povzročila, da se bo skupni obseg prevozov zmanjšal za cca. 0.75 odstotka.
V letu 2023 je bilo prevoženih ca. 51 mio km, v letu 2025 pa bo 65 mio km (brez integriranih linij).
Končna ocena škode na stvareh zaradi posledic močnih neurij z dežjem, vetrom, zemeljskimi plazovi in poplavami 27. in 28. julija
Vlada Republike Slovenije je potrdila končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic močnih neurij z dežjem, vetrom, zemeljskimi plazovi in poplavami 27. in 28. julija 2024, ki so prizadela občine v Koroški, Ljubljanski, Podravski, Vzhodno štajerski, Zahodno štajerski in Zasavski regiji ter skupno znaša 24.013.999,02 evra škode. Od skupnega zneska neposredne škode znaša škoda na kmetijskih zemljiščih 81.584,89 evra, delna škoda na stavbah 1.024.805,65 evra, na kulturni dediščini 2.400,00 evra, na gradbeno inženirskih objektih 3.739.228,01 evra, na gozdnih cestah 493.467,60 evra, na državnih cestah 954.029,78 evra in na vodotokih 17.718.483,09 evra.
Končna ocena neposredne škode presega 0,3 promile načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2024 in je tako dosežen limit za uporabo sredstev državnega proračuna v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Pristojna ministrstva bodo skladno s sklepom vlade pripravila program odprave posledic neposredne škode v skladu z določbami zakona.
Novela Zakona o lekarniški dejavnosti
Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lekarniški dejavnosti in ga bo poslala v državnozborsko obravnavo po nujnem postopku. Novela Zakona o lekarniški dejavnosti prinaša več sprememb in dopolnitev, med drugim:
- uskladitev z odločbo ustavnega sodišča, ki je ugotovilo neustavno pravno praznino v primeru statusnih preoblikovanj zasebnih zdravstvenih delavcev v pravne subjekte;
- sistemsko ureditev zagotavljanja zalog zdravil na primarni ravni po izteku veljavnosti Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene nabave zdravil za leti 2023 in 2024;
- financiranje specializacij farmacevtov iz državnega proračuna Republike Slovenije, ki naslavlja problematiko pomanjkanja zanimanja magistrov farmacije za delo v javnem zdravstvenem sektorju in izboljšanja kakovosti celovite zdravstvene oskrbe;
- zagotovitev pravne podlage za izvajanje dodatnih specialnih znanj farmacevtskih strokovnih delavcev s podelitvijo javnega pooblastila Lekarniški zbornici Slovenije za izbor izvajalcev izobraževanj za pridobitev dodatnih specialnih znanj, vodenje seznama izvajalcev za izvajanje izobraževanj dodatnih specialnih znanj in skrb za izvedbo izobraževanj ter preverjanje znanja;
- minimalni odpiralni čas lekarn in njihovih podružnic;
- preskrbo z zdravili za enote sil zaščite in reševanja.
Predlog novele Zakona o dolgotrajni oskrbi
Vlada je sprejela sklep o določitvi besedila predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dolgotrajni oskrbi.
Cilj predloga je zagotoviti bolj pregledno in učinkovito izvajanje pravic, ki temeljijo na načelih univerzalnosti, solidarnosti, enakosti in nediskriminacije. V predlogu novele so pripravljeni predlogi sprememb in dopolnitev zakona, ki naslavlja ključne izzive pri vzpostavljanju sistema dolgotrajne oskrbe in prinaša rešitve za lažji prehod v nov sistem.
Spremembe med drugim omogočajo podaljšanje prehodnega obdobja za uveljavljanje pravice do dolgotrajne oskrbe na domu (ODČ) do vzpostavitve enotnega informacijskega sistema. Predlog uvaja poenostavitve za invalide, ki ob dopolnjenem 18. letu prehajajo v sistem dolgotrajne oskrbe, in za njihove starše, ki so pred tem zagotavljali nego. Pomemben poudarek je na jasnejši opredelitvi vpisov v registre izvajalcev dolgotrajne oskrbe, kar vključuje tako nove kot obstoječe izvajalce, z namenom krepitve mreže storitev in omogočanja občinam, da neposredno sodelujejo z javnimi zavodi.
Predlog predvideva tudi financiranje dodatnih stroškov dela izvajalcev socialnovarstvenih storitev, ki so posledica sprememb kolektivnih pogodb in novih kadrovskih standardov. Hkrati določa jasnejša pravila glede posredovanja podatkov o upravičencih in poudarja, da so vstopne točke za dolgotrajno oskrbo organizirane na sedežih centrov za socialno delo.
Zaradi zagotavljanja javnofinančne vzdržnosti bo pristojni resor vsaka tri leta pripravilo analizo izvajanja zakona in poročilo predložilo vladi. Spremembe prinašajo tudi dodatne naloge za zunanje strokovnjake, natančneje urejajo pravila pridobivanja podatkov o upravičencih ter podaljšujejo financiranje stroškov, ki so posledica sprememb v kolektivnih pogodbah.
Predlagane dopolnitve zakona utrjujejo temeljna načela dosedanjega zakona, s poudarkom na učinkovitosti, jasnosti in določnosti, ki so ključne za spoštovanje pravne države in pravic upravičencev. Spremembe prinašajo jasna in nedvoumna pravila za izvajanje dolgotrajne oskrbe, kar bo prispevalo k boljši kakovosti storitev in življenju upravičencev.
Vlada sprejela načrt investicij v zdravstvo za leto 2024
Vlada je na seji sprejela Letni načrt investicij za leto 2024 na podlagi Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031.
Letni načrt investicij za 2024, ki je usklajen z veljavnim proračunom za leto 2024 in veljavnim načrtom razvojnih programov 2024−2027 zajema načrtovane investicije v skupni višini 257.500.079,20 evrov, in sicer:
- investicije na sekundarnem in terciarnem zdravstvenem nivoju v višini 221.234.834,97 evrov,
- investicije na primarnem zdravstvenem nivoju v višini 16.265.244,23 evrov in
- investicije v izobraževalne zavode na področju zdravstva v višini 20.000.000,00 evrov.
Za investicije v izobraževalne zavode na področju zdravstva in investicije na primarnem zdravstvenem nivoju so v letni načrt vključeni izključno viri proračuna Republike Slovenije, za investicije na sekundarnem in terciarnem zdravstvenem nivoju pa zagotovljena tudi sredstva iz Sklada za okrevanje in odpornosti in sredstva Proračunskega sklada po Zakonu o investicijah.
Namen sofinanciranja investicij v zdravstvo na primarni ravni je izboljšanje zdravja prebivalstva na podlagi povečanja dostopnosti in izboljšanja kakovosti zdravstvenih storitev na primarni ravni zdravstvenega varstva.
Vlada o spremembah in dopolnitvah aktov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organih državne uprave
Vlada je na seji sprejela sklepe, ki se nanašajo na prenovo plačnega sistema v skladu z Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.
K spremembam in dopolnitvam aktov o notranji organi in sistemizaciji delovnih mest organov državne uprave, ki se nanašajo na prenovo plačnega sistema v skladu z Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, v skladu s prvim odstavkom 4. člena Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih soglasje Vlade Republike Slovenije ni potrebno.
Druge spremembe in dopolnitve aktov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ki niso spremembe aktov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest iz prejšnje točke in z njimi povezane premestitve javnih uslužbencev na druga delovna mesta v organih državne uprave iz razlogov, ki niso povezani s prenovo plačnega sistema iz 1. točke tega sklepa, do začetka veljavnosti sprememb in dopolnitev aktov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest iz prejšnje točke, v obdobju do 1. januarja 2025, niso dovoljene. Izjemoma je premeščanje javnih uslužbencev v tem obdobju dovoljeno, če so do sprejetja tega sklepa že bili izdani akti o premestitvi javnega uslužbenca ali če je premestitev javnega uslužbenca treba izvesti zaradi izvršitve odločbe pristojne invalidske komisije v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Vlada Republike Slovenije priporoča drugim državnim organom, lokalnim skupnostim in drugim delodajalcem v javnem sektorju, da ravnajo na način iz prejšnje točke. Ministrstva s tem sklepom seznanijo delodajalce v javnem sektorju iz svoje pristojnosti.
Na podlagi prvega odstavka 70. člena in prvega odstavka 98. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju je bila sklenjena Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del. Prav tako je bila sprejeta Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede in Uredba o plačah javnih uslužbencev plačne skupine B, našteti predpisi pa so bili objavljeni v Uradnem listu RS, št. 99/24.
V skladu z navedenimi predpisi je z namenom izvedbe plačne prenove treba uskladiti akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, predvsem v delu, kjer so določeni plačni razredi delovnih mest in nazivov, dodati morebitna nova delovna mesta ter iz sistemizacije črtati delovna mesta, za katera je bilo v okviru pogajalskega procesa med socialnimi partnerji dogovorjeno, da se ukinejo.
(Vir: Vlada RS)
