28. aprila 2021 se je več mest in predstavnikov Izziva za inteligentna mesta (ICC) sestalo na tretji, spletni okrogli mizi za pakte strokovnjakov. Okrogla miza je zbrala več članov ESER in ICC s strokovnim znanjem na področju izpopolnjevanja in preusmeritve, zlasti tiste, ki so se uradno pridružili Paktu za spretnosti.
Okrogla miza je bila organizirana pred uradnim pridružitvijo Paktu s strani ekosistema bližine in socialne ekonomije maja 2021 med vrhom evropske socialne ekonomije. Poudarek je bil na posebni vlogi regij, občin in mest pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti za izpopolnjevanje znanj in veščin ter pre-usposabljanje.
Marie Boscher (politična predstavnica za socialno ekonomijo – GD GROW Bližina, socialna ekonomija, kreativne industrije) in Dana Eleftheriadou (vodja skupine za mesta in bližino pri Evropski komisiji / GD GROW) sta moderirali razpravo. Začelo se je z uvodoma obeh gostiteljic, ki sta poudarili, da je cilj dogodka zaobjeti obseg možnih ukrepov, ki jih je treba izvesti v okviru Pakta za spretnosti. Pojasnili sta, da sedanja kriza daje mestom možnost, da izvajajo pobude za podporo izpopolnjevanju, kar povečuje potrebo in ustreznost prihajajočega ICC “Vodnika po nadgradnji in do-gradnji znanj in veščin mest”.
Prva točka dnevnega reda je bila predstavitev vodilne akcije v okviru evropske agende o spretnostih – Pakta za spretnosti. Trenutno je pakt že podpisalo več kot 40 javnih organov. Sem spadajo tudi ICC mesta in sicer Valongo (Portugalska), Arad (Romunija), Pori (Finska), Skellefteå (Švedska), Budimpešta (Madžarska), Alcobendas (Španija), Guimarães (Portugalska), Haskovo (Bolgarija).
V okviru storitev, ki jih Evropska komisija zagotavlja v skladu s Paktom, so bile organizirane tri okrogle mize: ena o digitalnih veščinah, druga o spretnostih preoblikovanja in zdaj ena o spretnostih preobrazbe in osrednji vlogi mest in regij. Rezultati razprav bodo predstavljeni na zaključni konferenci evropskega vrha o socialni ekonomiji 26. in 27. maja.
Številni predstavniki ICC so predstavili najboljše prakse na področju nadgradnje in do-gradnje znanj in veščin. Niels van der Linden (Capgemini) je predstavil ICC Cities Guide for Reskilling, pragmatičen vodnik pobud za usposobljenost v mestih. Priročnik temelji na postopnem pristopu k razvoju in izvajanju strategije usposobljenosti. Navedel je primere, kako so mesta uporabila krizo COVID-19 za izvajanje pobud za nadgradnjo in do-gradnjo znanj in veščin ljudi, ki delajo na začasnih in zastarelih delovnih mestih, na bolj aktualna delovna mesta, pri čemer je navedel primer letališkega osebja, ki je postal negovalka.
Wim de Weerd (provinca Antwerpen, Belgija) je predstavil dva stebra, na katerih provinca trenutno dela. Prvi steber so WISE, socialna podjetja za delovno integracijo, kot je MIVAS Academy, izobraževalni center za razvoj kompetenc, ki trenutno dela na embalaži in zaposluje invalide. Pokrajina podpira lokalne oblasti in organizacije s pomočjo financiranja in izobraževalnih mrež. Drugi steber je program za vseživljenjsko učenje in odpravljanje digitalne vrzeli. Cilj je okrepiti položaj nizko kvalificiranih zaposlenih na trgu dela in vzpostaviti kulturo vseživljenjskega učenja v podjetjih. To vključuje sodelovanje z digitalnimi centri pri vzpostavljanju modulov usposabljanja in ustanovitev Pokrajinskega sklada za vseživljenjsko učenje.
Medtem je Ellen Delie iz belgijske province Vzhodna Flandrija delila izkušnjo, da je glavni izziv njene province iskanje trajnostne zaposlitve za nizko- in srednjekvalificirane ljudi, ki imajo težave z vstopom na trg dela. Čeprav bi moralo izvajanje krožnega gospodarstva spodbuditi boj proti temu izzivu z zagotavljanjem novih priložnosti in delovnih mest, je predstavljenih tudi več ovir. Težko je opredeliti nova krožna delovna mesta, sodelovanje pa je treba zagotoviti znotraj ekosistema krožnega gospodarstva in različnih akterjev v njem.
Občino Torres Vedras na Portugalskem je zastopala Ana Umbelino, ki je predstavila nekaj pobud na področju nadgradnje in ponovnega izpopolnjevanja. Občina je oblikovala tečaj za negovalce z vključevanjem naravoslovnih in akademskih enot, delodajalcev skrbnikov in drugih ustanov za usposabljanje. Ker je pandemija turistični sektor še posebej prizadela, se je sprožil postopek za oblikovanje formalnih in neformalnih modelov usposabljanja za potencialne zaposlene, ki prihajajo iz tega sektorja. Ustanovili so tudi kulturni center za ustvarjanje kolektivne inteligence in obveščevalne službe.
Patricia Ferreira in Paulo Novais sta predstavila več pobud portugalskega mesta Guimarães. Ena od teh pobud je akademija getDigital, katere cilj je premagati tri glavne obstoječe vrzeli: potrebo podjetij po znanjih, razvoj programov usposabljanja za določena področja, da bi spodbudili talente in državljanom pomagali razumeti njihove poklicne poti. Cilj programa poklicnega usmerjanja Guimarães je v sodelovanju z univerzo Minho ustvariti tečaje za podporo študentom, da bolje razumejo svojo najprimernejšo poklicno pot, študentom in delavcem na trgu ponuditi trdna navodila za usposabljanje in zagotoviti usposabljanje o potrebnih mehkih veščinah. Tem pobudam se pridružujejo še druge dejavnosti, ki so vključene v mestno strategijo nadgradnje in preusmeritve.
Predstavitvam je sledila razprava in vprašanja in odgovori, kjer so bili predstavljeni naslednji pomembni ključni odgovori.
Ugotovljeno je, da imajo občine in mesta prednost pri prepoznavanju vrzeli v usposobljenosti državljanov zaradi bližine, dostopnosti in prožnosti pri ukrepanju. To je skupaj z zmožnostjo mapiranja in gibčnosti bistvenega pomena za boljše razporejanje virov in odločanje o poti naprej. Ključnega pomena sta tudi dobro upravljanje in močni sistemi spremljanja, ki zagotavljajo dobro porabo javnih sredstev in povečujejo javno legitimnost. Prejemanje rednih povratnih informacij državljanov in zainteresiranih strani o strategijah mest je še bistvenega pomena za vzpostavitev odgovornosti.