• Domov
  • Akcijski načrt za Lokalne zelene dogovore

Danes, 22.6.2021 je bil na spletnem dogodku za evropske županje in župane, ki ga je skupaj s projektom ICC gostil Odbor regij predstavljen Akcijski načrt za Lokalne zelene dogovore.

Z zelenim dogovorom EU (European Green deal – EGD) si je Evropska komisija zastavila ambiciozen cilj, da bi Evropa postala prva podnebno nevtralna celina na svetu do leta 2050.

Evropski zeleni dogovor

Evropski zeleni dogovor (EGD) je načrt EU, s katerim bo omogočil trajnost gospodarstva EU, tako da bo podnebne in okoljske izzive spremenil v priložnosti in omogočil, da bo prehod pravičen in vključujoč za vse. Z EGD se je Evropska unija zavezala, da “v letu 2050 ne bo imela emisij toplogrednih plinov, gospodarske rasti, ki je ločena od rabe virov in da pri tem ne bo noben kraj, ne posameznik spregledan”. Je prva celina na svetu z jasnimi ambicijami in celovitim načrtom za „podnebno nevtralnost“.

EGD pokriva politike na devetih področijih:

  1. Podnebni ukrepi
  2. Od vil do vilic
  3. Trajnostno kmetijstvo
  4. Čista energija
  5. Trajnostna industrija
  6. Stavbe in prenova
  7. Trajnostna mobilnost
  8. Odprava onesnaženja
  9. Biodiverziteta

Glede na ta področja politike se na ravni EU pojavljajo številne pobude za podporo izvajanju EGD. Sem spadajo na primer Evropski podnebni pakt, Gibanje novega Bauhausa, pobuda Prenovitveni val in Evropska agenda o spretnostih.
Izvajanje standardne politike ne bo zadostovalo za preobrazbo, potrebno za resnično izvajanje trajnostnega razvoja. Namesto tega je treba strukturo EGD uporabiti za oblikovanje načina izvajanja trajnostnih ukrepov.
Za izvajanje EGD na lokalni ravni je treba povezati in integrirati zgoraj opisana področja politike na lokalni ravni ter nato zagotoviti konsolidirano izvajanje in ukrepe.

Ključno za dosego tega cilja je zagotoviti, da 80 000 mest v EU razvije načrte za uresničitev ideje o Zelenem dogovoru lokalno prek lokalnih zelenih dogovorov. Intelligent Cities Challenge (ICC) v pomoč mestom in občinam objavlja Local Green Deals – akcijski načrt, prvi te vrste, ki mestom ponuja vodnik in študije primerov dobre prakse, ki jim pomagajo pri oblikovanju lokalnih zelenih dogovorov. Opisuje utemeljitev lokalnih zelenih dogovorov in zagotavlja ključna načela, vzvode in korake za njihovo izvajanje v mestih, pri deležnikih in v lokalnih skupnostih. Vodnik je napisal ICLEI.

Kaj je Lokalni zeleni dogovor?

“Dogovor” je dogovor, ne le načrt. Lokalni zeleni dogovori zato daleč presegajo običajni pristop „načrtovanja ukrepov“. Lokalne oblasti se skupaj z lokalnimi podjetji, zainteresiranimi organizacijami in civilno družbo strinjajo s pobudami in ukrepi, ki podpirajo trajnostne cilje lokalnih okolij. Vsak od teh ukrepov obravnava več lokalnih prednostnih nalog, vzpostavlja mostove med sektorji in usklajuje 9 področij politike Zelenega dogovora EU. Je nov pristop za pospešitev preobrazbe v smeri trajnosti in za zagotavljanje Evropskega zelenega dogovora na lokalni ravni, lokalne skupnosti potrebujejo:

  • Upravljanje – Nove integrirane strukture upravljanja in upravljanja, ki upoštevajo multidisciplinarne vrednote (okoljske, gospodarske in socialne) za podporo trajnostnemu odločanju, razvoju politike in delovanju v širšem okviru;
  • Ukrepanje – Pristop, pri katerem partnerstva izvajajo konkretne ukrepe, ki vodijo do sporazumov o sodelovanju;
  • Integrirani cilji – Ocena strategij in politik za zagotovitev usklajenosti in združevanje ciljev, lokalnih načrtov, partnerstev, financiranja in pobud za zagotavljanje podnebne nevtralnosti in trajnosti se izvaja na skladen način;
  • Partnerstvo – Pristop z več zainteresiranimi stranmi, pri katerem so javni, zasebni, skupnostni in prostovoljni sektorji iz celotne EU, mestni industrijski ekosistemi sodelujejo pri doseganju skupnih ciljev;

Večina evropskih mest že ima vzpostavljene politike, projekte in pobude za podporo trajnostnemu razvoju in trajnostni industrijski preobrazbi. Združevanje in analiza obstoječih strategij in načrtov je pomemben prvi korak, na primer LEK, SECAP, SUMP, OPVO, strategije trajnostnega razvoja, načrti rabe zemljišč in trajnostne strategije. Cilje vsake strategije in načrta je treba preveriti in uskladiti z ambicijami EGD, da se zagotovi, da ambicije dosežejo potrebno preobrazbo na lokalni ravni. Ključno za analizo je tudi prepoznavanje prekrivanj, sinergij in vrzeli. Združevanje načrtov in ukrepov ter izgradnja mreže lokalnih partnerjev za podporo uresničevanju bo izboljšala učinkovitost uporabe obstoječih virov in pospešila izvajanje.

Kaj ni Lokalni zeleni dogovor?

  • Pristop od zgoraj navzdol, kjer mesto prevzema izključno odgovornost za izvajanje politik in pobud
  • Nova trajnostna strategija ali sklop okoljskih ciljev
  • Niz izoliranih trajnostnih politik ali pobud
  • Preimenovanje obstoječih praks v mestu
  • Shema certificiranja ali nagrajevanja
  • Standardiziran pristop k trajnostni politiki
  • Vodnik za financiranje

Zakaj mesta in kakšna je njihova vloga?

Konec koncev se vsa področja politike EGD izvajajo v mestih. Zato morajo imeti ključno vlogo pri njegovem izvajanju s pomočjo olajšanja celostnih ukrepov in vključevanja lokalnih zainteresiranih strani v proces preoblikovanja.

Evropsko unijo sestavlja več kot 80.000 mest (skrajšanih kot “mesta” v preostalem delu dokumenta), ki skrbijo za spodbujanje dolgoročne blaginje svojih državljanov. Izvajajo 70% zakonodaje EU, urejajo tretjino javne porabe in upravljajo dve tretjini javnih naložb. Poleg tega so pogosto odgovorna za neposredno zagotavljanje številnih storitev za svoje državljane.

Mesta so kraji gospodarske dejavnosti, pridobivanja znanja, sodelovanja skupnosti in zibelke inovacij ter družbeno-ekonomske preobrazbe. Združujejo lokalna podjetja, podjetnike, socialna podjetja, izobraževalne ustanove in državljane, iščejo rešitve za reševanje največjih izzivov 21. stoletja, ne glede na to, ali gre za izpolnjevanje podnebnih ambicij ali za trajnostno okrevanje in odpornost po COVID-u.

Mesta in njihovi industrijski ekosistemi bodo gonilna sila okrevanja, ki bo spodbujalo razvoj novih trgov podnebno nevtralnih in krožnih izdelkov, razogljičenje in posodobitev energetsko intenzivnih industrij, ustvarjanje novih delovnih mest in preusmerjanje delovne sile. Ekosistem bližine in socialne ekonomije je ključnega pomena za oblikovanje industrijske politike, usmerjene na ljudi, in za doseganje virov učinkovite, odporne, nizkoogljične in družbeno odgovorne družbe.

Mesta upravljajo s številnimi ključnimi sektorji na urbanih območjih, kot so mobilnost in ravnanje z odpadki, in so navsezadnje odgovorna za nadzor rabe zemljišč in urbanega načrtovanja. Njihovi proračuni za javna naročila in naložbe imajo ključno vlogo pri spodbujanju povpraševanja po trajnostnih izdelkih in storitvah ter vplivajo na odločitve o infrastrukturi za energijo, promet in vodo.

Zaradi vseh teh razlogov so mesta pozvana, da vodijo prehod in izvajajo EGD s konkretnimi ukrepi na lokalni ravni. Za usklajevanje teh ukrepov morajo razviti celovitejše strukture upravljanja in mreže. To bo omogočilo prehod celotnega njihovega gospodarstva.

Dela so se že začela in čas je pravi

V zadnjih desetletjih je večina evropskih mest razvila strategije za reševanje okoljskih, socialnih in gospodarskih izzivov, povezanih s hitro širitvijo mest in povečane razsežnosti človeške dejavnosti. Na primer, med letoma 2014 in 2020 je več kot 680 mest izvajalo strategije trajnostnega razvoja v okviru kohezijske politike, ki se osredotoča na podnebne prilagoditve, kakovost zraka, nizkoogljično družbo, mobilnost, krožno gospodarstvo, energetske ali naravne rešitve. V večini primerov te trajnostne strategije obravnavajo področja politike EGD. Vendar so številne strategije že oblikovane in včasih omejene z že obstoječimi upravnimi strukturami in procesi odločanja, proračunskimi omejitvami in spremenjenimi političnimi programi. Namesto da bi trajnostni razvoj gledali celostno (torej kot osrednji del mesta in ga vključevali na vsa področja), so bile pogosto zasnovane številne strategije za ciljanje na določena vprašanja, sektorje ali procese.

Ta trend se odraža tudi v številnih evropskih pobudah, ki so bile do danes razvite za podporo trajnosti na lokalni ravni, na primer Konvencija županov, Misija Podnebno nevtralna in pametna mesta, Sporazum o zelenem mestu, Deklaracija o krožnih mestih, Mreža zelenih prestolnic Evrope, Mreža narava, Podnebni pakt in okvir Pametnih mest in skupnosti. Čeprav so te pobude ključne za spodbujanje dragocenih načinov, kako se mesta vključijo v preobrazbo v trajnostno Evropo, se njihov pristop osredotoča na posebne sektorje in prednostne naloge, ki se dopolnjujejo.

Akcijski načrt ponuja mestom spodbude za boljše izvajanje svojih lokalnih zelenih dogovorov. Ponuja postopna navodila za lokalizacijo zelenega dogovora EU, vključno s primeri, napotki kako voditi in usklajevati postopke, kako ustvariti sinergije med lokalnim zelenim dogovorom in obstoječimi lokalnimi trajnostnimi politikami, kako graditi partnerstva okoli tega dela in kako lokalni zeleni dogovor financirati.

Akcijski načrt vključuje praktične primere in študije primerov iz evropskih mest, med drugim tudi Metropolitanska regija Amsterdam  (Nizozemska), Mannheim (Nemčija), Espoo (Finska), Milano (Italija) in Umeå (Švedska). .

Različico Local Green Deals –  celotno besedilo akcijskega načrta najdete tukaj .

Oglejte si tudi, kaj pravijo župani ICC o lokalnih zelenih dogovorih.