Participativni proračun je sistem razporejanja dela proračunskega denarja tako, da pri odločanju o njegovi porabi sodelujejo prebivalke in prebivalci občine. Povedano drugače, je mehanizem vključevanja občanov v odločanje o porabi proračunskih sredstev. Participativni proračun določa vnaprej določen delež javnih sredstev, namenjen projektom, ki jih predlagajo in se do njih neposredno opredelijo le občani in občanke tiste občine (krajevne ali mestne četrti).
V svojem bistvu je participativni proračun način, kako lahko člani skupnosti vplivajo na porabo javnih sredstev v svojem življenjskem okolju. Njegov namen je vzpostaviti komunikacijske kanale med občino in občani in prenesti delež odločanja o porabi skupnih sredstev na skupnost samo. S participativnim proračunom lahko prebivalci občine, mestne četrti ali krajevne skupnosti sami prepoznajo probleme ali možnosti izboljšav, sami predlagajo rešitve in zatem med podanimi predlogi tudi izbirajo v zavezujočem glasovanju.
O participativnem proračunu govorimo, ko omogoča nevoljenim državljanom udeležbo pri odločanju o prioritetah ali razdelitvi javnih sredstev in ob tem izpolnjuje osnovne kriterije:
– ukvarja se s finančnimi in/ali proračunskimi zadevami,
– vključuje mestni nivo ali (decentralizirano) okrožje,
– mora biti ponavljajoči se postopek,
– obstajati mora javno posvetovanje,
– obstajati mora odgovornost glede rezultata PP.
Če je še pred leti participativni proračun veljal kot drzna eksotika participacije občanov, ga danes uporabljajo tako majhna kot večmilijonska mesta, med njimi Buenos Aires, Montevideo, Boston, v Evropi pa ga je vsaj enkratno uvedlo že več kot 3000 mest, celo velemesta, kot so Pariz, Milano, Madrid ali Lizbona. Mednarodnem vzoru sledi tudi vedno več slovenskih občin.
Tistim, ki se na to pot šele podajate, naj informacije s skupne platforme nudijo oporo in podporo pri uvedbi participativnega proračuna.