Da bi dosegli čim več pozitivnih učinkov v lokalni skupnosti se je dobro držati nekaj pomembnih načel za izvajanje.

  • Dolgoročnost

Zavedati se moramo, da je vse enkrat prvič. Tudi postopke participativnega proračuna v občini je treba razvijati in nadgrajevati, ne samo na strani občine, pač pa tudi na strani občanov. Da bi se to lahko zgodilo je pomembno, da je projekt zastavljen dolgoročno kot trajni mehanizem soupravljanja občanov. Tako se bo gradilo zaupanje do lokalne (samo)uprave in krepilo demokratične procese v skupnosti.

  • Transparentnost

V komunikaciji z občani (in kasneje pri izvedbi postopkov participativnega proračuna) bodite jasni kako se ga lahko udeležijo, kako poteka celotni postopek, kako se bodo sprejemale odločitve in kaj/kdaj bo sledila implementacija odločitev. Zaupanje občanov v poštenost izvedbe participativnega proračuna je ključno za njihovo udeležbo.

  • Vključenost

Zavedati se morate, da je populacija vaše občine sestavljena iz različnih demografskih in ekonomskih segmentov, ki imajo različne potrebe (te morajo biti odražene tudi skozi participativni proračun), imajo pa tudi različne kompetence in osebne okoliščine, ki vplivajo na možnosti in načine kako jih lahko vključimo.

Skupnost občin Slovenije in Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) smo že leta 2017 skupaj izdelali Smernice za vključevanje občanov in drugih zainteresiranih skupin v procese odločanja v občini. V priročniku lahko najdete koristne napotke, nasvete, metode vključevanja in ključna vprašanja, ki si jih pred začetkom procesa moramo zastaviti.

Postopki participativnega proračuna naj bodo dovolj enostavni, da se lahko vključi slehernik. Razmislite ali obstajajo različni načini vključevanja občanov, s katerimi boste dosegli različne skupine. Zagotovite strokovno podporo občanom. 

  • Dostopnost informacij

Dostopnost informacij je ključnega pomena, da se bodo občani lahko vključili v postopke izvajanja participativnega proračuna. Ob tem ne pozabite, da niso pomembne le informacije o postopkih participativnega proračuna samega, pač pa so pomembne tudi “spremljajoče informacije” kot npr. zemljišča v občinski lasti, urbanistični kriteriji, okoljski podatki, predlogi drugih občanov, pristojnosti občine, tehnične informacije,…, zato je priporočljivo, da so informacije čim bolj dostopne in povezane.

  • Deliberativnost

Deliberacija pomeni tehten in skrben premislek različnih informacij in stališč o določenem vprašanju, ki vpliva na različne interesne skupine/akterje in ima pomen za družbeni razvoj. Pri deliberativni razpravi udeleženci poslušajo drug drugega, razumno utemeljujejo svoje pozicije, so spoštljivi drug do drugega in presojajo lastne interese in potrebe z vidika njihove posplošljivosti.

Prakse iz tujine kažejo, da so predlogi, ki so rezultat sestankov in pogovorov med občani, višje kvalitete in bolj skupnostno naravnani, kot pa če vsak občan doma brez pogovora s sokrajani oblikuje predloge. Prav tako lahko občani, ki so dobro obveščeni o podrobnostih vseh predlogov, tudi bolj informirano odločajo na glasovanju. Zato je priporočljivo v postopku participativnega proračuna predvideti čas in organizirati takšne dogodke.

  • Smiselna področja

Pri izbiranju predelov mesta, v katerih se naj izvaja participativni proračun, je priporočljivo upoštevati smiselno geografsko porazdelitev. Bodite pozorni na to, da izberete področja naselitve ljudi, ki imajo dovolj skupno življenjsko okolje in potrebe, da ne
pride do nesoglasij zaradi zelo različnih interesov delov skupnosti. Smiselno je upoštevati obstoječe skupnosti, ki se kot take že prepoznavajo (krajevne skupnosti ali mestne četrti), nato pa lahko participativni proračun prilagodite tej že obstoječi strukturi.

  • Vpetost v skupnost

Ker naj predlogi v participativnem proračunu izhajajo iz skupnosti in njihova izvedba čim bolj ustreza njihovim željam, je v
postopke participativnega proračuna smiselno čim bolj vključevati že dejavne dele skupnosti in se pri izvedbi izglasovanjih projektov prav tako nasloniti na izkušnje skupnosti.

  • Zanesljivost

Zanesljivost je eden izmed poglavitnih dejavnikov gradnje zaupanja v skupnosti. Zato je potrebno zagotoviti, da so vsi postopki in procesi v participativnem proračunu izvedeni skladno z dogovori. Izkušnje kažejo, da udeležba in angažma občanov močno upadeta, če se pravila in postopki spreminjajo sredi postopka ali po postopku, če je negotova politična podpora in če se izglasovani projekti iz kakršnih koli razlogov ne izvedejo.


Nazadnje posodobljeno: