V sekretariatu SOS smo pripravili pregled soodločanja občank in občanov skozi participativni proračun. Pri tem smo izhajali iz javno dostopnih informacij in že obstoječih analiz, objavljenih na medmrežju. Z vašim sodelovanjem lahko izboljšamo dostopnost podatkov o participativnem proračunu v slovenskih občinah. Zato vas vabimo, da nam sporočite morebitne popravke in novosti na naslov barbara.horvat@skupnostobcin.si.
Na podlagi naše analize smo pripravili spodnji prikaz, iz katerega je razvidno, da so participativni proračun kot gradnik demokratičnega in na sodelovanju utemeljenega modela družbenega soodločanja o porabi občinskih sredstev uporabili v 26 slovenskih občinah.
Med njimi so takšne, ki imajo že več izkušenj in so izvedle že več ciklov posvetovanj, te so občina Ajdovščina, Komen , MO Koper, Krško, Logatec, MO Maribor, Renče-Vogrsko, Semič, Sevnica, Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Šentilj.
Spet druge so po razpoložljivih podatkih zagnale v preteklih letih zgolj en cikel in se za morebitno nadaljevanje odločile ob kasnejšem času ali pa so v letu 2020 zagnale kljub težjim razmeram in epidemiji prvega – med omenjenimi so Škofja Loka, Slovenske konjice, Ruše, Radovljica, Postojna, MO Nova Gorica, Kranjska Gora, Izola, Hrpelje – Kozina, Hrastnik, Dravograd, Dol pri Ljubljani, Brežice (dvoletni proračun) in Bohinj.
Razpon sredstev, ki so ga občine namenile participativnem razpolaganju se giba med 6.000 € za enoletni proračun in 960.000 € za dvoletni proračun. Opomniti je potrebno, da nekatere občine sledijo dvoletnim občinskih proračunom tudi pri participativnem proračunu, zato se načrtovana sredstva ob zagonu cikla razporejajo na sledeči dve zaporedni leti. Pri prikazu sredstev, ki so jih občine namenile za izvajanje participativnega proračuna smo izbrali leto zbiranja pobud in ne leto porabe sredstev. Finančni okvir sredstev namenjen participativnemu proračunu je od občine do občine različen, vendar se večina zneskov vrti blizu 1% celotnega proračuna (z nekaj odstopanji). Takšen odstotek po oceni strokovne javnosti omogoča, da vsi ožji deli občin preko participativnega proračuna dosežejo v okolju dovolj opazno pridobitev za kraj in učinek na kvaliteto bivanja.