- Predhodni program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav 4. avgusta 2023
Vlada je na seji 21. septembra 2023 sprejela Predhodni program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav 4. avgusta 2023, s katerim je na podlagi predhodne ocene škode dodelila predplačila 117 občinam. Za izvedbo Predhodnega programa so zagotovljena sredstva državnega proračuna v skupni višini 222 milijonov evrov.
Z namenom zagotovitve transparentnosti in sledljivosti porabe dodeljenih sredstev bo Ministrstvo za naravne vire in prostor po dogovoru z Ministrstvom za finance v okviru Načrta razvojnih programov (NRP) oblikovalo in odprlo 117 projektov (torej za 117 občin), kar bo omogočalo sklenitev pogodb s posameznimi občinami za nakazilo predplačila. Postopki so v teku, nakazila bodo predvidoma izvedena najpozneje v petih tednih.
Predplačila so namenjena sofinanciranju izvedbe nujnih ukrepov, navedenih v predhodnem programu. Med upravičene stroške tako sodijo izdelava potrebne projektne dokumentacije, izvedba gradbenih del, izvajanje gradbenega nadzora, plačilo stroškov začasnih nastanitev izseljenih prebivalcev (razen če je občina te stroške že uveljavljala na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 ter plačilo DDV.
Občine morajo v roku 12 mesecev po sklenitvi pogodbe o predplačilu podati poročilo o porabi prejetih sredstev.
- Vlada o izplačilu intervencijskih stroškov in ocenah škode ob poplavah
Vlada je sprejela informacijo o aktivnostih, ki se nanašajo na določitev in izplačilo intervencijskih stroškov ter na ocenjevanje neposredne škode v aplikaciji Ajda.
V neurjih in poplavah, ki so Slovenijo prizadele maja, julija in avgusta letos so imele občine, gasilske enote ter druge sile zaščite in reševanja skupaj za 120.154.395 EUR intervencijskih stroškov, od tega ob neurjih in poplavah, ki so Slovenijo prizadele s 4. avgustom, občine za 94.952.956 EUR ter sile zaščite in reševanja, vključno z gasilskimi enotami, za 11.412.695 EUR intervencijskih stroškov.
Uprava za zaščito in reševanje je intervencijske stroške občinam za neurja, poplave in zemeljske plazove, ki so se zgodili med 16. in 23. majem ter 12. in 13. julija letos že izplačala, in sicer v skupni višini 4.170.253 EUR. V četrtek, 28. avgusta, bo realiziranih 125 od skupno 144 zahtevkov občin za povračilo intervencijskih stroškov ob neurjih med 17. in 25. julijem letos, in sicer v skupni višini 4.325.152 EUR (intervencijski stroški občin so skupaj znašali nekaj več kot 5,5 milijona EUR).
Do konca tega tedna bo pripravljena tudi pogodba z Gasilsko zvezo Slovenije in Združenjem slovenskih poklicnih gasilcev, na podlagi katere jim bo za intervencije 12. in 13. julija letos ter med 12. julijem in 3. avgustom letos skupaj povrnjenih 2.605.099 EUR stroškov, za intervencije med 4. in 31. avgustom letos pa 10.694.539 EUR. Pogodba o povračilu intervencijskih stroškov silam zaščite in reševanja, nastalih med 4. in 31. avgustom letos, ki skupaj znašajo 718.156 EUR, bo njihovim krovnim organizacijam posredovana do konca tega tedna.
Občine morajo zahtevke za povračilo intervencijskih stroškov, nastalih med 4. in 31. avgustom – ti skupaj znašajo 94.952.956 EUR, oddati najpozneje do 6. oktobra letos.
Informacija, ki jo je sprejela vlada, vključuje tudi poročilo o vnosu neposredne škode ob poplavah v začetku avgusta letos v aplikacijo Ajda. 173 občin je škodo v aplikacijo vnašalo do 22. septembra letos, skupaj 23.812 vnosov pa je zaradi številnih ukrepov in sodelovanja vseh deležnikov potekalo tekoče in pravočasno.
Skupaj zabeležena škoda v aplikaciji znaša 2.514.017.905,75 EUR. Največ, in sicer za več kot 1,3 milijarde EUR, je je bilo na področju voda. Na več kot 12.000 stanovanjskih in javnih zgradbah ter gospodarskih in drugih objektih je bila zabeležena škoda v višini skoraj 500 milijonov EUR.
Podatki v aplikaciji pregledujejo regijske komisije, ki bodo oktobra letos pripravile končno oceno. Družba SODO podatke za obračun nižjih stroškov elektrike za prizadete ob avgustovskih poplavah, že ima, do konca tedna pa bo imelo podatke o neposredni škodi tudi Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj s ciljem priprave vloge za Solidarnostni sklad EU.
- Priprava vloge za sredstva Solidarnostnega sklada EU
Vlada se je seznanila z informacijo o poteku aktivnosti za pripravo vloge za Solidarnostni sklad EU. Takoj po naravni nesreči je vlada ustanovila medresorsko delovno skupino za pripravo vloge in izvajanje Solidarnostnega sklada EU, ki jo vodi Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Delovna skupina se je v širši sestavi sestala trikrat. Medresorska delovna skupina se je na svojem zadnjem sestanku, 5. 9., strinjala, da se za celovito in hitro ceno škode za vključitev v vlogo za Solidarnostni sklad EU uporabi metodologija PDNA (angleško Post-Disaster Needs Assessment), ki nadgrajuje nacionalne metodologije za ocenjevanje škode, ter da se določi nosilce za oceno škode za posamezne kategorije.
V celotnem procesu Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ohranja tesno sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki, predstavniki Svetovne banke in Evropske banke za raziskave in razvoj. Rok za oddajo vloge na Evropsko komisijo je 12 tednov od nastanka dogodka, to je 27. 10. 2023.
- Vlada potrdila proračuna za leti 2024 in 2025, v ospredju obnova po poplavah
V predlogu sprememb državnega proračuna za leto 2024 je načrtovanih 14 milijard evrov prihodkov in 16,2 milijarde evrov odhodkov. Proračunski primanjkljaj bo tako po načrtih znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 3,3 odstotka BDP.
V predlogu državnega proračuna za leto 2025 pa je načrtovanih 14,56 milijarde evrov prihodkov in 15,82 milijarde evrov odhodkov. Proračunski primanjkljaj je načrtovan v višini 1,26 milijarde evrov oziroma 1,8 odstotka BDP.
Vlada je določila tudi besedilo predloga Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025. Ta med drugim določa letni dodatek za upokojence za leto 2024. Tistim, ki prejemajo pokojnino v znesku do 650 evrov, se bo letni dodatek izplačal v višini 460 evrov, prejemnikom pokojnin od 650,01 evra do 780 evrov pa v višini 320 evrov. Prejemniki pokojnin med 780,01 evra in 920 evrov bodo prejeli 260 evrov dodatka, tisti s pokojnino med 920,01 evra in 1.110 evri pa 210 evrov. Tisti, ki prejemajo pokojnino, višjo od 1.110 evrov, bodo letni dodatek prejeli v višini 150 evrov.
Z zakonom o izvrševanju proračunov se določa tudi obseg zadolževanja državnega proračuna za prihodnji dve leti, in sicer se ta lahko v letu 2024 zadolži za največ 4,66 milijarde evrov, v letu 2025 pa za 4,35 milijarde evrov. Določa se tudi povprečnina za občine, in sicer v višini 700 evrov za obe leti. Višina povprečnine bo v primeru doseženega dogovora z občinami v Državnem zboru spremenjena z amandmajem. Vlada je določila tudi dokončen predlog Zaključnega računa proračuna za leto 2022.
- Spremembe javnofinančnega okvira za obdobje od 2022 do 2024
Vlada je potrdila spremembe Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024.
Z potrjenimi spremembami odloka se bodo za leto 2023 povečale zgornje meje izdatkov, in sicer se bo:
- za sektor država zgornja meja povečala za 445 milijonov evrov na 30,50 milijarde evrov (primanjkljaj pa se bo znižal s 5 odstotkov na 4,5 odstotka BDP)
- za lokalne enote sektorja država za 195 milijonov evrov na 3,15 milijarde evrov (izravnan saldo pa se spremeni v presežek v višini 0,2 odstotka BDP)
- za pokojninsko blagajno za 50 milijonov evrov na 7,12 milijarde evrov (uravnotežen saldo)
- za zdravstveno blagajno za 90 milijonov evrov na 4,43 milijarde evrov (uravnotežen saldo)
- Spremembe javnofinančnega okvira za obdobje od 2024 do 2026
Vlada je z namenom zagotavljanja ustreznega obsega izdatkov po poplavah in plazovih, ki se odraža tudi v predlogu sprememb proračuna za leto 2024, potrdila spremembe Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2024 do 2026. S spremembami odloka se bodo za leto 2024 povečale zgornje meje izdatkov, in sicer se bo:
- za sektor država povečala za 1,49 milijarde evrov na 32,16 milijarde evrov (primanjkljaj se spremeni z 2,8 odstotka na 3,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP))
- za državni proračun za 955 milijonov evrov na 16,23 milijarde evrov (primanjkljaj se spremeni z 2,3 odstotka na 3,3 odstotka BDP)
- za lokalne enote sektorja država za 210 milijonov evrov na 3,20 milijarde evrov (uravnotežen saldo)
- za zdravstveno blagajno za 350 milijonov evrov na 5,35 milijarde evrov (uravnotežen saldo)
- Predlog resolucije o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 »Prehitimo potres«
Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Resolucije o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 »Prehitimo potres« in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po rednem postopku.
Resolucija oblikuje aktivno politiko krepitve potresne varnosti stavbnega fonda v Republiki Sloveniji, s katero država prispeva k manjšim posledicam v primeru potresa. Resolucija predstavlja osnovni instrument za postopno utrjevanje stavbnega fonda, saj se do sedaj v krepitev potresne odpornosti stavbnega fonda ni vlagalo večjih finančnih sredstev. Izjema je Posočje, kjer je šlo za odpravo škode in popravilo ter ojačitev poškodovanih objektov po potresu.
- Dopolnitev Sklepa o oprostitvah plačila upravnih taks zaradi posledic poplav, ki so prizadele RS avgusta 2023
Zaradi posledic poplav, ki so prizadele Slovenijo, je bilo s Sklepom o oprostitvah plačila upravnih taks zaradi posledic poplav, ki so prizadele Republiko Slovenijo avgusta 2023 določeno, da se takšne zavezance oprosti plačila upravne takse za zamenjavo ali nadomestitev določenih javnih listin, za dokumente v zvezi z odjavo orožja, določene dokumente na področju trošarin in davka na dodano vrednost ter dokumentov v zvezi z urejanjem javnih cest.
Na pobudo Ministrstva za solidarno prihodnost se izjeme za oprostitev plačila upravnih taks razširjajo na dokumente v zvezi z izjemno dodelitvijo neprofitnega stanovanja v najem na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023.
Zakon je namreč predvidel poseben postopek za dodelitev neprofitnega stanovanja, če so bile zaradi poplav in plazov stanovanjske enote, v katerih so ob naravni nesreči osebe dejansko prebivale, trajno ali huje poškodovane, če bi bil za obnovo stanovanjske enote ali ponovno vselitev potreben daljši čas in če prosilec ali oseba, s katero živi v skupnem gospodinjstvu, nima v lasti oziroma solasti druge nepremičnine, v kateri bi lahko prebivala.
Brez dopolnitve sklepa bi upravičenci morali plačati upravno takso, kar glede na okoliščine konkretne zadeve ni primerno.
Tistim, ki so upravno takso že plačali, se ta vrne po uradni dolžnosti. Enako tudi upravičencem, za katere je bil postopek za dodelitev neprofitnega stanovanja začet pred uveljavitvijo interventnega zakona, vendar bo končan po tem zakonu.
- Analiza plač v javnem sektorju za leto 2022
Vlada Republike Slovenije se je seznanila z Analizo plač v javnem sektorju za leto 2022 in poročilo posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.
Analiza med drugim ugotavlja zmanjšanje mase bruto plač za leto 2022 glede na leto 2021, na kar je pomembno vplivalo zmanjšanje izplačil dodatkov povezanih s pojavom epidemije covid-19; povečanje povprečnega števila zaposlenih za 1,2 %; povišanje izplačil za delovno uspešnost (vse vrste) v celotnem javnem sektorju za 10,3 %.
- Vlada zagotovila sredstva za interventne ukrepe na cestni infrastrukturi
Vlada je Direkciji za infrastrukturo zagotovila sredstva sklada proračunske rezerve v skupni višini 6 milijonov evrov za izvedbo interventnih ukrepov na cestni infrastrukturi, ki so potrebni zaradi odprave posledic neurij v času do začetka avgusta 2023. Sredstva za izvedbo interventnih ukrepov na cestni infrastrukturi zaradi neurij, ki so se zgodila do avgusta 2023, so razdeljena med koncesijska območja, in sicer:
– za koncesijsko območje Celje 784.660 evrov,
– za koncesijsko območje Nova Gorica 474.900 evrov,
– za koncesijsko območje Kranj 424.059 evrov,
– za koncesijsko območje Ljubljana 1.080.210 evrov,
– za koncesijsko območje Maribor 1.137.362 evrov,
– za koncesijsko območje Murska Sobota 146.331 evrov,
– za koncesijsko območje Novo mesto 1.806.587 evrov,
– za koncesijsko območje Ptuj 145.888 evrov.
(Vir: Vlada RS, al)