1.1. Občina Ormož je postala 188. občina članica Skupnosti občin Slovenije
Občina Ormož je postala 188. občina članica Skupnosti občin Slovenije in na tem mestu ji izrekamo posebno dobrodošlico.
Občina je bila ustanovljena leta 1994. Površina občine 141 km2 , število prebivalcev je 11.868 (po 1. 7. 2023). Župan občine je gospod Danijel Vrbnjak.
Nad gladino reke Drave, na terasi, ki jo je reka oblikovala skozi milijone let, stoji mesto Ormož, šahovnica mestnih hiš, nedaleč stran pa grad in cerkev, ki smelo, kot kralj in kraljica, narekujeta igro na rahli vzpetini.
Kraj je bil poseljen že okrog leta 2100 pr. n. št. Tukaj so se križale pomembne prometne poti, saj je bil prehod reke najlažji, pot na vse strani pa na široko odprta. Takšna lega je Ormožu stkala bogato in tudi burno zgodovino, o čemer pričajo arheološke najdbe in zapisi, ki jih hranijo različne ustanove, največ pa Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož.
V pozni bronasti dobi je Ormož po pomenu, velikosti in svojevrstni urbanistični zasnovi prekašal vse sosednje kraje. Takratna naselbina je bila ena največjih v vzhodnoalpskem prostoru. Arheologi so odkrili veliko dokazov o gradbeni, bivanjski, celo kulinarični in pivski kulturi takratnih prebivalcev.
V zgodnjem srednjem veku je zraslo naselje, ki v drugi polovici 13. stoletja, ko Ptujski gospodje sezidajo stolp, preraste v središče trgovanja in kmalu zatem v mestno naselbino obrtnikov in trgovcev. V pisnih virih se Ormož prvič omenja leta 1273 kot Holermuos. To je bil čas bojev za vzhodno mejo med ogrskimi kralji in Salzburško nadškofijo. Zaradi strateškega pomena je kraj že leta 1293 dobil trške, leta 1331 pa mestne pravice. Friderik V. Ptujski je leta 1287 na obrambni meji z Ogri postavil utrjen stolpast grad in ga poimenoval Friedau. To ime se je kasneje preneslo na celotno mesto. V kasnejših stoletjih pisni viri še vedno uporabljajo tudi ime Holermuos in prav to ime se je v različnih jezikovnih prehodih »spremenilo« v današnje, Ormož.
Mestni privilegiji so meščanom dovoljevali prirejati tudi letne sejme in ta tradicija se je ohranila do današnjih dni: Jakobov sejem se prireja še vedno prvi ponedeljek po Jakobovi nedelji, Cvetni sejem na cvetni petek in Martinov sejem 11. novembra, na praznik sv. Martina.
Po letu 1945 so Ormož zaznamovali predvsem vinarstvo in poljedelstvo, pridelava sladkorja, ormoška opekarna in razvoj malega podjetništva. V letu 1967 je svečano odprla svoja vrata ormoška vinska klet, Tovarna sladkorja Ormož pa je začela s poskusnim obratovanjem v letu 1976.
Svoje sledi je v Ormožu in njegovi okolici pustila tudi osamosvojitvena vojna leta 1991, saj je bilo tukaj eno strateško najpomembnejših prizorišč bojev med Jugoslovansko ljudsko armado, ki je imela oporišče v bližnjem Varaždinu, in slovensko Teritorialno obrambo. Slednja je zelo požrtvovalno preprečila vdor napadalcev v mesto in z zaporami cest ter mostu čez Dravo onemogočila vstop sovražne vojske na ozemlje Slovenije. Takrat je bil poškodovan tudi grajski stolp.
Ormož je predvsem zaradi premišljenih arhitekturnih posegov ohranil svoj prvotni videz in čar. Pomen Ormoža in njegove okolice v preteklih tisočletjih lahko obiskovalcem podrobneje približajo muzejske zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ki se nahajajo za zidovi ormoškega gradu in moderno obnovljene grajske pristave.
Za popolnejše doživetje mesta pa je treba obiskati še cerkev sv. Jakoba, se sprehoditi po mestnih ulicah in užiti mir ter spokojnost grajskega parka, v katerem rastejo tudi redke drevesne vrste. Morda pa vas v poletni vročini zamika osvežitev v mestnem kopališču, ki je na obrobju grajskega parka.
Več informacij o občini vam je na voljo TUKAJ, o doživetjih v destinaciji Jeruzalem Slovenija pa TUKAJ.
