OPENN - stran 6 od 10

Enakost med moškimi in ženskami v Evropski uniji

Enakost med ženskami in moškimi je eden od ciljev Evropske unije. Zakonodaja, sodna praksa in spremembe pogodb so sčasoma prispevale k okrepitvi tega načela ter njegovemu izvajanju v Evropski uniji. Evropski parlament je že ves čas goreč zagovornik načela enakosti med moškimi in ženskami. Pravna podlaga Od leta 1957 je načelo, naj moški in ženske… Preberi več

Varčevalni ukrepi države in pravica ženske do umetne ploditve

Tehnologija za oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP) Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo iz leta 2000 ureja dostop žensk do tehnologije za oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP). Razpoložljivi podatki kažejo, da se Slovenija skupaj s skandinavskimi državami uvršča med države z največjo dostopnostjo tehnologije za oploditev z biomedicinsko pomočjo v Evropi…. Preberi več

Varčevalni ukrepi države in pravica ženske do prekinitve nosečnosti

Pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok je bila zagotovljena z Ustavo nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije iz leta 1974. Na podlagi te ustavne določbe je bil leta 1977 sprejet Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ki je ostal v veljavi tudi po razglasitvi slovenske samostojnosti. Ta zakon… Preberi več

Dostop do zdravstvenih storitev za ženske v Sloveniji

Slovenija ima precej velikodušen okvir, ki ureja spolno in reproduktivno zdravje žensk ter njihove pravice. Ženskam je v sistemu zdravstvenega varstva na primarni ravni zagotovljen neposreden dostop do ginekoloških storitev. V praksi je dostop do teh storitev običajno manj zadovoljiv, na nekaterih lokalnih območjih pa je še posebej slab. Do leta 2010 se je število… Preberi več

Udeležba žensk pri političnem odločanju v Sloveniji

Nekdanja Socialistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ) je uvedla 30- odstotno kvoto za zastopanost žensk v političnem odločanju. Kljub kvoti pa je bilo za takratne razmere značilno, da ženske v postopkih odločanja niso imele enake moči. Slovenija v prvih petnajstih letih svoje samostojnosti ni imela vzpostavljenega sistema spolnih kvot. Zastopanost žensk na političnih vodilnih položajih je… Preberi več

Nasilje zaradi spola

Pristop slovenske zakonodaje k področju nasilja zaradi spola je najprej temeljil zgolj na kazenskem pravu, ki se osredotoča na preiskovanje kaznivega dejanja in pregon storilca, vendar se je skozi leta spreminjal in postajal celovitejši z osredotočanjem tudi na žrtve. Kazenski zakonik takratne Socialistične republike Slovenije iz leta 1977 je na primer uvedel jasne določbe, ki… Preberi več

Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v Sloveniji

V nekdanji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ) se je od žensk pričakovalo, da bodo dejavne tako na trgu delovne sile kot tudi v zasebnem življenju, medtem ko na področju tradicionalne vloge spolov v zasebnem življenju ni bilo mogoče zaslediti nikakršnega opaznega napredka. V samostojni Sloveniji, zlasti po letu 2000, so javni organi uvedli nekatere ukrepe… Preberi več

Razlike v plačilu med spoloma v Sloveniji

V Sloveniji so povprečne razlike v plačilu glede na spol med najnižjimi v Evropski uniji, vendar se še vedno nagibajo v prid moškim. Po podatkih raziskave o strukturi osebnih prejemkov se je razlika v plačilu glede na spol, ki temelji na povprečni mesečni bruto plači, zmanjšala s 7,2 odstotka v letu 2008 na 2,9 odstotka… Preberi več

Ženske na trgu dela v Sloveniji

Na področju zaposlovanja je diskriminacija zaradi spola v Sloveniji prepovedana s številnimi zakonodajnimi instrumenti. Z vidika zagotavljanja enake obravnave je področje zaposlovanja med najbolj celovito urejenimi področji življenja. Zakon o delovnih razmerjih med drugim prepoveduje neposredno in posredno diskriminacijo, spolno nadlegovanje na delovnem mestu in viktimizacijo. Vendar pa raziskave tega področja kažejo, da pristojni organi… Preberi več

Prožne oblike delav Sloveniji

V skladu z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih iz leta 2014 ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, pravico do dela s krajšim delovnim časom. Če eden od staršev neguje in varuje najmanj dva otroka, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom do končanega prvega razreda… Preberi več